Jedro

Zahtevek za ustanovitev nujne poti ni terjatev, pač pa oblikovalni zahtevek, s katerim predlagatelj zahteva, da sodišče s sodno odločbo na novo ustanovi določeno pravno razmerje. Oblikovalne sodne odločbe pa učinkujejo s svojo pravnomočnostjo, zato izvršba ni potrebna oziroma je celo nedopustna, kar pomeni, da oblikovalnega zahtevka tudi ni mogoče zavarovati z začasno odredbo.

Izrek

Pritožbi obeh stranskih intervenientov se kot neutemeljeni zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog stranskega intervenienta S. za izdajo začasne odredbe, po kateri mora nasprotni udeleženec dopustiti ureditev začasnega prehoda po delu parcele št. 3608/10 k.o. V. z avtoceste na javno tovorno pot tako, da bo po tem začasnem prehodu možno hoditi peš in voziti z osebnimi avtomobili.

Zoper ta sklep sta se pritožila stranska intervenienta na strani predlagatelja in sicer S. in J.. Prvi izrecno zatrjuje, da je začasno odredbo mogoče izdati pred, med in po uvedbi sodnega postopka, kot tudi ob koncu postopka, dokler ni opravljena izvršba. V obravnavanem primeru gre za nedenarno terjatev, za dajatveni zahtevek dopustitve nujne poti, ki jo je dolžan omogočiti nasprotni udeleženec. Začasna odredba je po 267. čl. ZIP potrebna, kajti intervenientu nastaja nenadomestljiva škoda, ki ga bo uničila, kar je že predhodno opisal v svojih vlogah. Dodaja še, da vsak dan izgublja 1.505.000,00 SIT, vsak mesec pa 45.150.000,00 SIT. Namen začasne odredbe je preprečiti nastanek nenadomestljive škode s tem, da se začasno odpre prehod in to bo trajalo do pravnomočne odločitve glede nujne poti. To pomeni, da zahtevek ni istoveten z zahtevkom za nujno pot, pa tudi izčrpati se ne more, saj ima začasna odredba strogo začasen učinek. Nadalje opozarja na dolgotrajnost postopkov in na zavlačevanje s strani nasprotnega udeleženca. Če v obravnavanem primeru sodišče ne bo pohitelo z začasno odredbo, bo sodno varstvo brez haska. Navaja še, da sodna praksa pozna tudi izjeme, ko je mogoče začasno odredbo izdati, četudi se ta prekriva z zahtevkom in sicer v primerih, ko gre za nastanek nenadomestljive škode.

Stranski intervenient J., ki sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov pa zatrjuje, da je oblikovalni zahtevek vedno lahko zavarovan z začasno odredbo in sicer kot nedenarna terjatev upnika.

Vsaka drugačna razlaga bi pomenila, da sodne odločbe, ki vsebuje izrek konstitutivne narave ni mogoče izvršiti. Gre za nedenarno terjatev, tudi če je v določenem primeru zahtevek, ki vsebuje elemente dajatvenega in oblikovalnega zahtevka, saj se zahteva, da nasprotni udeleženec dopusti oziroma omogoči prost prehod in prevoz preko spornega zemljišča. Nadalje še obrazlaga, da se tudi zahtevek po začasni odredbi ne pokriva z zahtevkom za ustanovitev nujne poti, ker je ta ožji, časovno omejen in temelji na začasni ureditvi zadeve.

Tudi ta opozarja na dolgotrajnost postopka in tudi postavlja vprašanje nujne poti kot eksistentno. Oba intervenienta pritožbenemu sodišču predlagata, da to pritožbama ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožbi nista utemeljeni.

Zahtevek za ustanovitev nujne poti ni terjatev, pač pa je oblikovalni zahtevek, s katerim predlagatelj zahteva, da sodišče s sodno odločbo na novo ustanovi določeno pravno razmerje. Sodna odločba je konstitutivne narave, z njo se stvarna služnost nujne poti ustanovi, kajti sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno obdelavo ali uporabo potrebne potne zveze z javnim potnim omrežjem ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški (140. čl. ZNP). Ne gre torej za dajatveni zahtevek kot zmotno zatrjujeta obe pritožbi, saj sodišče v postopku za dovolitev nujne poti ne ugotavlja že obstoječega pravnega razmerja, zato ne gre za zahtevek za dajatev storitev ali dopustitev, temveč na novo ustanovi nujno pot. Oblikovalne oziroma konstitutivne sodne odločbe učinkujejo že s svojo pravnomočnostjo, zato izvršba ni potrebna oziroma je celo nedopustna.

Iz novo oblikovanega pravnega razmerja izvirajo lahko le novi zahtevki (npr. v določenem primeru le kot hipoteza vprašanja odstranitve ovir in če nasprotni udeleženec tega ne izvrši prostovoljno), se lahko uveljavlja z dajatveno tožbo. Z začasno odredbo pa se zavaruje bodisi denarno bodisi nedenarno terjatev zato, da kasnejša izvršba ne bi bila onemogočena oziroma otežena. Kot je že povedano pa pri konstitutivni oziroma oblikovalni sodni odločbi do izvršbe ne pride, kajti odločba učinkuje s pravnomočnostjo za vse in proti vsem, kar pomeni, da oblikovalnega zahtevka ni mogoče zavarovati z začasno odredbo. Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna, ko je to predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Je pa tudi pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se predlagana začasna odredba ne more pokrivati z zahtevkom, ta razlog v sklepu sodišča prve stopnje sicer ni bistven, vendar ga je sodišče v odločbi omenilo in zato je potrebno tudi odgovoriti pritožbenim trditvam, ki menijo nasprotno. Res je to, da sta v sodni praksi in pravni teoriji znani dve izjemi, vendar le v zvezi z motenjskimi tožbami in preživninskimi zahtevki. V drugih primerih pa se načeloma začasna odredba ne more prekrivati z zahtevkom, kajti z začasno odredbo se zavaruje določeno obstoječe stanje, ne more pa se vzpostavljati neko novo stanje, pa čeprav je to le začasno oziroma časovno omejeno.