Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določba 1. odstavka 52. člena ZPP se po 3. odstavku istega člena tudi v regresnih pravdah uporablja neposerdno, namreč ureja krajevno pristojnost pri nepogodbenih odškodninskih razmerjih in jo je zato potrebno tudi v regresnih pravdah razlagati glede na nastalo temeljno - nepogodbeno odškodninsko razmerje. Ob takšni razlagi pa plačilo zavarovalnine ni škodljiva posledica v smislu cit. 1. odstavka 52. člena ZPP, temveč gre za pogodbeno obveznost zavarovalnice, ki mora ob nastanku zavarovalnega primera plačati zavarovalnino oškodovancu.
Škodljiva posledica iz temeljnega škodnega razmerja je lahko le škoda, ki je nastala oškodovancema v prometni nezgodi.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da Okrožno sodišče v Novem mestu ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi in da bo po pravnomočnosti tožba odstopljena v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani.
Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
Poudarja, da sodišče ni pravilno uporabilo določbe 52. člena ZPP, ki govori o izbirni pristojnosti v odškodninskih sporih in določa izbirno pristojnost po kraju sodišča, kjer je bilo storjeno škodno dejanje ali kjer je nastala škodljiva posledica. V 3. odstavku pa je določeno, da v sporih o regresnih odškodninskih zahtevkih proti regresnemu zavezancu velja 1. odstavek 52. člena ZPP. Ker je predmetna tožba vložena iz naslova regresnega zahtevka proti zavezancu, ima v skladu z določbo 1. odstvaka 52. člena ZPP tudi tožeča stranka pravico do izbora pristojnosti po sedežu območja, kjer je nastopila škodljiva posledica. Odškodnina, ki se regresno uveljavlja, je bila plačana na sedežu tožeče stranke, zato je posledica nastala na območju naslovnega sodišča. Tožeča stranka meni, da ima izbirno krajevno pristojnost, ki jo je z vložitvijo tožbe izbrala. Sodišče je že odločilo v enakih zadevah in odločilo, da ima zavarovalnica v regresnih zadevah izbirno pristojnost na podlagi 3. odstavka 52. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom istega člena. Pri tem se tožeča stranka sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi I Cp 632/99. Pritožba ni utemeljena.
Tožeča stranka ima sicer prav, ko trdi, da ji določba 52. člena ZPP omogoča izbirno krajevno pristojnost sodišča, to je izbiro za vložitev tožbe pri sodišču, kjer ima toženec stalno prebivališče ali pri sodišču, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje oziroma, na območju katerega je nastala škodljiva posledica. Takšno opcijo daje tožeči stranki določba 3. odstavka istega člena, ki predpisuje uporabo določbe o izbirni pristojnosti tudi za spore, kakršen je predmetni, ko zavarovalnica zoper zavarovanca - povzročitelj škode uveljavlja regresni odškodninski zahtevek. Tožeča stranka pa se v konkretnem primeru nepravilno zavzema za pristojnost Okrožnega sodišča v Novem mestu, ker naj bi tam nastala škodljiva posledica, saj je na svojem sedežu - v Novem mestu oškodovancu plačala odškodnino, katere znesek v tej pravdi regresno terja od toženca. Tožeča stranka se torej zavzema za razlago, da se za škodljivo posledico šteje samo izplačilo zavarovalnine. Takšno pravno stališče pa ni pravilno. Cit določba 1. odstavka 52. člena ZPP, ki se upoštevaje besedilo napotilne določbe 3. odstavka istega člena tudi v regresnih pravdah uporablja dobesedno (in torej ne subsidiarno oziroma smiselno), namreč ureja krajevno pristojnost pri nepogodbenih odškodninskih razmerjih in jo je zato potrebno tudi v regresnih pravdah razlagati glede na nastalo temeljno - nepogodbeno odškodninsko razmerje. Ob takšni razlagi pa plačilo zavarovalnine ni škodljiva posledica v smislu cit. 1. odstavka 52. člena ZPP, temveč gre za pogodbeno obveznost zavarovalnice, ki mora ob nastanku zavarovalnega primera plačati zavarovalnino oškodovancu. Škodljiva posledica iz temeljnega škodnega razmerja je lahko le škoda, ki je nastala oškodovancema v prometni nezgodi (enako stališče je sprejelo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu opr. štev. I Cpg 774/99, z dne 22.11.2000; objavljena v računalniški sodni bazi IESP).
V konkretnem primeru sta tako škodni dogodek kot tudi škodljiva posledica nastopila v Ljubljani, kjer se je pripetila prometna nezgoda, v kateri je nastala škoda oškodovancema, ki imata svoji prebivališči prav tako v Ljubljani. Škodljiva posledica je torej nastala v kraju škodnega dogodka, kjer ima svoje stalno prebivališče tudi povzročitelj škode - toženec, kot pravilno izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje. Uzakonjena izbirna krajevna pristojnost torej dopušča odločanje o tožničinem zahtevku le pri Okrožnem sodišču v Ljubljani kot krajevno pristojnem sodišču. Pritožbeno sodišče je ob povedanem ugotovilo, da pritožnica ne navaja ničesar takšnega, kar bi lahko izpodbilo sklep sodišča prve stopnje.
Tudi ni izkazana kakšna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.
Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP).