Jedro

Četudi predstavljajo dolžnikove trditve objektivne novote, ki so podlaga za opozicijski ugovor iz 8. točke 55. člena ZIZ, mora dolžnik, če hoče z njimi uspeti, predlagati dokaze.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo za plačilo zapadle preživninske terjatve v znesku 320.208,40 SIT z izvršbo na plačo ter odredilo zavarovanje zahtevka za plačevanje preživnine s predhodno odredbo.

Zoper ta sklep je dolžnik vložil ugovor, v katerem navaja, da je od razveze do julija 1999 preživljal upnika, saj je živel z njim in z njegovo materjo v skupnem gospodinjstvu. Preživnino je plačeval tudi na roke upnikove matere. Sedaj ga toži še hči, čeprav ne zmore plačevati preživnine. Prilaga fotokopije neplačanih položnic ter svojo plačilno listo za zadnji mesec. Stikov z otroki nima, ker to onemogoča bivša žena. Ko so se upnik, bivša žena in hči odselili, ga ni bilo doma. Pri tem so iz stanovanja odnesli vse, kar je bilo vrednega. S plačo, štipendijo ter otroškim dodatkom živijo pri starših bivše žene, kjer jim ničesar ne manjka. Dolžnik pa nima nikogar od bližnjih, ki bi mu lahko pomagal. Upnikova zakonita zastopnica želi skupaj s hčerko dolžniku vzeti vse, še tisto, kar nujno potrebuje za lastno preživljanje. Mesečno zasluži 55.000,00 SIT, od česar mora za stanovanje plačati 20.000,00 SIT, za elektriko 10.000,00 SIT, za telefon 2.500,00 SIT, za kurjavo 7.500,00 SIT in za komunalo 3.000,00 SIT. Za hrano in ostale nujne stvari mu praktično ne ostane ničesar.

Upnikova zakonita zastopnica je odgovorila na ugovor, v katerem zanika dolžnikove navedbe in predlaga, naj ga sodišče zavrne kot neutemeljenega.

Ker je sodišče prve stopnje ugovor poslalo višjemu sodišču, je to o njem odločilo kot o pritožbi (2. odstavek 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

Pritožba ni utemeljena.

Namen izvršilnega postopka je, da se s pomočjo državnih prisilnih sredstev med upnikom in dolžnikom vzpostavi takšno zunanje stanje, kot ga zapoveduje izvršilni naslov. Dolžnik se zato ne more sklicevati na svoje težko gmotno stanje in nizke dohodke. Njegov socialni status je v izvršbi varovan le z določbami o omejitvah izvršbe na plačo, ki pa jih je sodišče prve stopnje spoštovalo. Za terjatev iz naslova zakonite preživnine je namreč na plačo mogoče seči do 2/3, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 2/3 zajamčene plače (2. točka 1. odstavka 102. člena ZIZ). Brez pomena so tudi dolžnikove trditve, da je od razveze do julija 1999 preživljal upnika, saj da je živel z njim in z bivšo ženo (upnikovo materjo) v skupnem gospodinjstvu ter da je preživnino plačeval tudi na roke upnikove matere. Četudi predstavljajo te trditve objektivne novote, ki so podlaga za opozicijski ugovor iz 8. točke 55. člena ZIZ, bi moral dolžnik, če bi hotel z njimi uspeti, predlagati dokaze (prim. 2. odstavek 53. člena ZIZ), česar pa ni storil. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prve stopnje (2. točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).