Jedro

Tožnik ni izkazal pravnega interesa za udeležbo v predmetnem inšpekcijskem postopku. Tožnik namreč svoj pravni interes utemeljuje z dejstvom, da je upravnik trgovsko poslovnega objekta in da je sporni objekt za lastnike tega objekta zelo moteč, pa tudi sicer objekt neposredno posega v videz in vpliva na funkcioniranje objekta, katerega upravnik je, torej z razlogi, ki ne utemeljujejo tožnikove (pravice lastnikov objekta, katerih upravljavec je) pravice ali na zakon oprte neposredne koristi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Celje, prvostopenjski upravni organ, je s sklepom, št. 06122-2945/2008/14 z dne 9. 6. 2011 odločil, da se zahteva podjetja A. d.o.o., za priznanje statusa stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, ki se vodi pod št. 06122-2945/2008, zavrne. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je družba A. d.o.o. vložila zahtevo za odločitev o legalnosti gradnje ograje in za priznanje statusa stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku.

2. V skladu s 43. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Vlagatelj je v svoji vlogi z dne 10. 3. 2011 in dopolnitvi vloge z dne 28. 3. 2011 svoj pravni interes utemeljil s sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča RS, Up 2411/06-12 z dne 22. 5. 2008. Prvostopenjski organ je odločil, da navedb družbe ni mogoče šteti za pravno korist vlagatelja, torej za njegovo neposredno na zakon oziroma na drug predpis oprto korist. Vzpostavitev zakonitega stanja je namreč v javnem interesu in primarna naloga inšpekcijskega nadzora, zato je prvostopenjski organ zaključil, da vlagatelj svoje pravne koristi ni izkazal in mu zaradi tega ni bilo mogoče priznati statusa stranskega udeleženca v predmetni inšpekcijski zadevi.

3. O pritožbi vlagatelja je odločal drugostopenjski upravni organ, ki je pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa zavrnil in pojasnil, da vlagatelj ni opredelil ne osebne, ne pravne koristi, na podlagi katere bi mu bil dovoljen vstop v postopek, zaradi tega je bila odločitev prvostopenjskega upravnega organa pravilna.

4. Tožnik v tožbi odločitvi obeh upravnih organov oporeka in pojasnjuje, da je upravnik stavbe na naslovu ..., ki leži na nepremičninah parc. št. 896/26 in 896/31 k.o. ..., ki neposredno meji na sporni objekt -betonski zid, stoječ na parc. št. 896/1 k.o. .... Zahteval je, da na podlagi ZUP in Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) upravni organ odloči, ali je sporni betonski zid zgrajen legalno ter pojasnil, da je listine, ki bi dokazovale legalnost obstoječega betonskega zidu že poskušal pridobiti od Upravne enote Žalec, ki mu je odgovorila, da z dovoljenjem za gradnjo tega zidu ne razpolaga in da postopek v tej zadevi pri njih ni bil voden. Tudi Inšpektorat Republike Slovenije, Območna enota Celje, mu je odgovoril, da ne vodijo nobenega postopka v zvezi s spornim betonskim zidom. Dne 28. 3. 2011 je tožnik ponovno poslal zahtevo za odločitev o legalni oziroma nelegalni gradnji in ponovno dobil odgovor, da se v tej zadevi ne vodi postopek. Glede na to, da je bilo v tej zadevi tožniku vedno odgovorjeno zgolj z dopisi in o zadevi organ ni odločal, je tožnik 14. 4. 2011 Ministrstvu za okolje in prostor, kot organu druge stopnje, podal pritožbo zaradi molka organa, saj prvostopenjski organ njegove vloge ni štel kot vlogo za uvedbo upravnega postopka in o zahtevku ni odločal. Ministrstvo za okolje in prostor je posredovalo 18. 4. 2011 pritožbo zaradi molka upravnega organa prvostopenjskemu upravnemu organu, z zahtevo, da mu v 8 dneh sporoči, zakaj še ni bilo odločeno o stvari in 23. 5. 2011 urgenco za odločitev. Na podlagi navedenega je 9. 6. 2011 prvostopenjski organ izdal izpodbijani akt, ki je nezakonit. 5. Tožnik se ne strinja s trditvijo, da njegove zahteve ni razvidno, katere pravne koristi bi lahko bile z odločitvijo v predmetnem inšpekcijskem postopku prizadete. Glede na dejstvo, da gre v konkretnem primeru za inšpekcijski postopek, ima na podlagi tretjega odstavka 24. člena ZIN v postopku inšpektorja položaj stranke zavezanec, vlagatelji pa nimajo položaja stranke. Po določbi prvega odstavka 43. člena ZUP pa se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Tožnik je pravni interes izkazal že z dejstvom, da je upravnik objekta na naslovu ..., ki leži na nepremičninah parc. št. 896/26 in 896/31, obe k.o. … in ki meji na sporni zid, torej predstavlja interese lastnikov predmetnega objekta. Tožnik je prvostopenjski organ seznanil z dejstvom, da objekt na naslovu ... predstavlja trgovsko poslovni center, zaradi česar je betonski zid stoječ na parc. št. 896/1 k.o. ..., ki na severni steni neposredno meji na poslovni objekt ..., za lastnike le tega zelo moteč. Pravni interes je izkazan tudi zato, ker sporni objekt neposredno posega v videz in vpliva na funkcioniranje objekta, katerega upravnik je tožnik. Kot upravnik pa tožnik zastopa tudi interese posameznih etažnih lastnikov, zaradi česar je v njihovem interesu upravičen vlagatelj vlog, pobud, pritožb, tako da je njegov pravni interes izkazan. V primeru, da je betonski zid zgrajen nelegalno, bi inšpekcijska odločba o odstranitvi nelegalno zgrajenega objekta nedvomno predstavljala korist in spremembo pravnega položaja tožnika oziroma strank, ki jih tožnik, kot upravnik objekta zastopa.

6. Bistveno in najbolj sporno v obravnavani zadevi pa je, da prvostopenjski organ posredovane vloge tožnika ni štel kot vloge za uvedbo upravnega postopka in o zadevi ni odločil. Odločil je zgolj o tem, da pritožniku ne prizna statusa stranskega udeleženca v postopku. Meni, da bi moral inšpekcijski organ prve stopnje v postopek vključiti (na podlagi določb ZUP) vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi bi odločba lahko vplivala že po uradni dolžnosti. V obravnavani zadevi je bil inšpekcijski postopek nedvomno uveden, torej bi moral biti tudi zaključen z ustreznim upravnim aktom, sklep pa te lastnosti nima. Iz vsega tega je razvidno, da je tožnik oziroma etažni lastniki, katere interese tožnik varuje, prizadeti v svojih pravicah oziroma je prizadet njihov pravni interes, zaradi tega sodišču predlaga, da se izpodbijani akt odpravi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K točki I. izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih, kar izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe, dopolnjene z odločbo upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

10. Tožnik, ki je podal pobudo za uvedbo inšpekcijskega postopka na podlagi 24. člena ZIN, nima legitimacije za položaj stranke v postopku. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZIN ima namreč v postopku inšpektorja, položaj stranke le zavezanec. Ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-2411/06-12 z dne 22. 5. 2008, pa mora organ, če to zahteva prijavitelj, presoditi, da mu gre položaj stranskega udeleženca, če izkaže, da se s postopkom posega v njegov zakonsko varovani položaj. S takim stališčem se varuje pravica iz 22. člena Ustave RS, ki posamezniku zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici ali pravni koristi.

11. Skladno z drugim odstavkom 43. člena ZUP je pravna korist neposredna na zakon ali drugi predpis oprta osebna korist. Upoštevaje določbo četrtega odstavka 43. člena je dolžnost osebe, ki zahteva udeležbo v postopku, da v svoji vlogi navede, v čem je njen pravni interes. Upoštevaje navedeno in odločbo Ustavnega sodišča, je stranski udeleženec samo tisti, ki zavaruje svojo pravno korist v upravni stvari, ki je predmet upravnega postopka in kolikor jo v tem upravnem postopku sploh lahko varuje. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega postopka. To razmerje vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima lahko kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku.

12. Tudi po mnenju sodišča tožnik ni izkazal pravnega interesa za udeležbo v predmetnem inšpekcijskem postopku. Tožnik namreč svoj pravni interes utemeljuje z dejstvom, da je upravnik trgovsko poslovnega objekta in da je sporni objekt za lastnike tega objekta zelo moteč, pa tudi sicer sporni objekt neposredno posega v videz in vpliva na funkcioniranje objekta, katerega upravnik je tožnik, torej z razlogi, ki pa po presoji sodišča ne utemeljujejo tožnikove (pravice lastnikov objekta, katerih upravljavec je) pravice ali na zakon oprte neposredne koristi.

13. Glede na navedeno in ker tožnik niti v tožbi ne navaja, kateri predpis mu daje možnost varstva zakonsko varovanega položaja, je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen, kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki II. izreka:

14. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.