Jedro

Upoštevaje višino tožnikovega tožbenega zahtevka ter dejstvo, da toženka sicer zatrjuje skromne premoženjske razmere v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks in dolžnost preživljanja dveh mladoletnih otrok, vsekakor ni prepričljiva utemeljitev odločitve prvostopnega sodišča, da bi eventuelno dosojeno tožnikovo terjatev toženka lahko poplačala iz družinske pokojnine.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. odstavek izreka) tako spremeni, da se predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi in se toženi stranki Mirjani Š. do pravnomočne rešitve zadeve prepoveduje odtujiti ali obremeniti 4/6 solastnega deleža nepremičnin parc. št. 2581/1 in 2581/2 vl. št. 1282 k.o. L.... V preostalem delu (glede vknjižbe zastavne pravice pri tej nepremičnini) pa se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom dovolilo zaznambo spora pri nepremičninah v solasti toženke, hkrati pa zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve njenih solastnih nepremičnin do 4/6 na parc. št. 2581/1 in 2581/2, vpisanih pri vl. št. 1282 k.o. L... ter vknjižbo zastavne pravice pri tej nepremičnini v višini tožbenega zahtevka v korist tožnika. Proti zavrnilnemu delu sklepa se pritožuje tožnik in kot bistveno navaja, da je toženka na zaslišanju dne 24.5.2000 jasno izrazila namen prodaje sporne nepremičnine, torej ne gre le za predpostavko, temveč za izkazano verjetnost, da bi s prodajo nepremičnine otežila ali celo onemogočila uveljavitev terjatve. Toženka je mati dveh otrok v starosti 10 in 13 let, za katere je dolžna skrbeti, je brez zaposlitve in se preživlja z dohodki iz družinske pokojnine po umrlem možu. Živi v izvenzakonski skupnosti s partnerjem, ki je ravno tako brez zaposlitve, tako da toženka s prejemki iz navedene pokojnine preživlja tudi njega. Prezrto je tudi dejstvo, da ima iz družinske pokojnine tudi odtegljaje zaradi bančnega kredita, kar dodatno pogojuje njeno plačilno nesposobnost. Pritožba je deloma utemeljena. Tožeča stranka je predlagala izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja denarne terjatve v višini 21.840,00 DEM v tolarski protivrednosti in s pripadajočimi obrestmi. Začasna odredba je sredstvo zavarovanja terjatve in v kolikor so izpolnjeni pogoji, navedeni v 270. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) si upnik (v tej pravdi tožnik) z začasno odredbo lahko zavaruje izterjavo svoje denarne terjatve, dokler ne pridobi izvršilnega naslova. Glede na takšno naravo začasne odredbe in predpostavke za njeno izdajo v določbi 270. člena ZIZ, ima pritožnik prav, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenjevalo verjetnost obstoja nevarnosti onemogočanja ali precej otežene uveljavitve morebitne terjatve tožnika v primeru odtujitve toženkinega solastnega deleža nepremičnine. Res je na naroku za izdajo začasne odredbe toženka povsem jasno izpovedala, da namerava prodati hišo, ki je predmet začasne odredbe. Upoštevaje višino tožnikovega tožbenega zahtevka ter dejstvo, da toženka sicer zatrjuje skromne premoženjske razmere v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks in dolžnost preživljanja dveh mladoletnih otrok, zato vsekakor ni prepričljiva utemeljitev odločitve prestopnega sodišča, da bi eventuelno dosojeno tožnikovo terjatev toženka lahko poplačala iz družinske pokojnine, ki jo prejema v višini 57.000,00 do 60.000,00 SIT mesečno. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano odločitev glede začasne odredbe, zaradi izkazanega razloga zmotne uporabe določbe 270. člena ZIZ, ki je po vsebini materialnopravnega značaja, spremenilo tako, da je predlogu tožnika za izdajo začasne odredbe ugodilo na podlagi 4. točke 358. člena in 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 - ZPP/99) v zvezi s 15. členom ZIZ. Pri tem je upoštevalo, da sta bila tako tožnik kot tudi toženka pred izdajo izpodbijanega sklepa zaslišana na naroku za odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe, torej je bila toženi stranki dana možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (5. člen ZPP/99). Pač pa ni utemeljen predlog tožeče stranke za vknjižbo zastavne pravice pri nepremičnini vl. št. 1282 k.o. Loka, saj se po določbi 2. odstavka 271. člena ZIZ z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja. V tem delu je zato odločitev prvostopnega sodišča pravilna, pritožba pa neutemeljena in jo je treba zavrniti ter delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).