Jedro

Tožeči stranki v tožbi, v kateri nasprotujeta izdaji gradbenega dovoljenja, nista podali vsebinskih, argumentiranih in pravno relevantnih pripomb.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo investitorju A.A. dovolil rekonstrukcijo in spremembo namembnosti gospodarskega poslopja v stanovanjski prostor, na zemljišču parc. št. 1374 k.o. ..., za kar je bilo investitorju izdano gradbeno dovoljenje, ki meji na zemljišče obeh tožnikov. Iz izpodbijane odločbe (gradbenega dovoljenja) izhaja, da gre za odločanje o gradnji manj zahtevnega objekta, pri čemer se sprememba rekonstrukcije izvede znotraj tlorisne velikosti že obstoječega objekta, streha objekta pa se z rekonstrukcijo ne bo spreminjala, prav tako tudi ne odmiki od sosednjih parcel. 2. Iz obrazložitve nadalje izhaja, da znaša faktor zazidanosti, skladno s 27. členom Odloka o občinskem prostorskem načrtu (OPN), 0,25, kar je manj od maksimalnega, ki znaša 0,4, pri čemer je iz projektne dokumentacije razvidno, da se z deli na predmetnem objektu ne bo posegalo v zunanje gabarite objektov (tloris, streha, višina), ter da gradnja v času izvajanja del ne bo imela vplivov na sosednja zemljišča. 3. Zoper navedeno gradbeno dovoljenje je bila vložena pritožba, ki pa je bila s strani organa druge stopnje dne 7. 6. 2018, kot neutemeljena, zavrnjena. Pritožnika sta v pritožbi izpostavljala, da nasprotujeta izdaji gradbenega dovoljenja iz razloga, ker ne dovolita vgradnje oken, katerih pogled omogoča v dvorišče stanovanjske hiše stranskih udeležencev (tožnikov), pri čemer upravni organ gradbenega dovoljenja zaradi njunega nasprotovanja po njuni oceni ne bi smel izdati.

4. Iz obrazložitve odločbe drugostopenjskega organa izhaja, da je upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja dolžan presojati ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so določeni v prvem odstavku 66. člena Zakona o graditvi objektov (veljavnega v času odločanja, ZGO-1), pri čemer je bil pritožnikoma priznan položaj stranskih udeležencev, kar pa pomeni, da lahko v postopku varujeta le svoje pravne koristi, ki so vezane na njuno nepremičnino, ne moreta pa varovati vsakršnih interesov, za katere menita, da vanje ne bi smelo biti poseženo, niti ne moreta uveljavljati svojih dejanskih koristi, javnih koristi ali koristi tretjih oseb.

5. Glede presoje stališča pritožnice B.B. je pritožbeni organ pojasnil, da je bila pritožnica, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZGO-1, vabljena na glavno obravnavo pred organom in istočasno tudi opozorjena na posledice kolikor se vabilu ne bo odzvala in svojega izostanka ne bo opravičila, s čimer je bila ustrezno seznanjena s posledicami neudeležbe, kakor tudi, da se bo razpisana obravnava kljub vsemu opravila.

6. Pritožbeni organ je v izpodbijani odločbi še pojasnil, da ne more pritrditi navedbam pritožnika, da lahko upravni organ izda gradbeno dovoljenje zgolj ob podaji soglasja lastnikov sosednjega zemljišča na podlagi 72. in 73. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), saj se določbe 72. člena SPZ nanašajo na skupne lastnine in ne na sosedska razmerja, medtem ko 73. člen SPZ, ki sicer ureja sosedska razmerja določa, da morajo zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin, lastniki teh nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo, in da si ne povzročajo škode, in da se morajo pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povzema nepremičnine (sosednje nepremičnine), izvrševati pošteno v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine, pravice iz te določbe oziroma kršitve te določbe pa lahko prizadeti lastnik nepremičnine uveljavlja v postopkih pred civilnim sodiščem in ne v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Lastninska pravica lastnika sosednje nepremičnine v postopku izdaje gradbenega dovoljenja je varovana v okviru določb prostorskega akta, in sicer predvsem v delu, kjer so opisani določeni pogoji umestitve posegov v prostor, pri čemer pa kljub morebitnemu nestrinjanju stranskega udeleženca s predvidenim posegom upravni organ nima zakonske podlage za zavrnitev zahtevka investitorja kolikor ta pri načrtovanju posega upošteva in spoštuje pogoje umeščanja, ki izhajajo iz prostorskega akta.

7. V obravnavanem primeru tako OPN v 27. členu pod točko b določa pogoje glede lege objektov, pri čemer v zadnjem odstavku te točke določa, da so za obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, dovoljeni posegi za obstoječi objekt v obstoječih odmikih. Ker gre tudi v danem primeru za posege na že obstoječem objektu, in ker se po podatkih projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 15025 z datumom december 2017, odmiki najbolj izpostavljenih delov objekta od parc. št. 1372/1 k.o. ..., v okviru nameravane rekonstrukcije spremembe namembnosti ne bodo spremenili, investitor tudi po presoji pritožbenega organa soglasje pritožnikov za izvedbo obravnavanih posegov ne potrebuje, kljub dejstvu, da je obstoječi odmik objekta od parc. št. 1372/1 k.o. ..., že sedaj manjši kot 1 m. 8. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo stranskih udeležencev v postopku tudi iz drugih razlogov in v odločbi odgovoril na vse navedbe takrat strank z interesom, na katere se sodišče sklicuje in jih v izogib ponavljanju na tem mestu ne navaja. Sodišče izpostavlja zgolj nekatere izmed elementov predmetnega spora in odgovora oziroma odločitev drugostopenjskega organa, kot izhaja iz zgoraj zapisanega.

9. Tožnika se s predmetno odločitvijo ne strinjata in vlagata tožbo pri tukajšnjem sodišču z namenom odprave zgoraj navedenega gradbenega dovoljenja, saj menita, da gradbeno dovoljenje ne bi smelo biti izdano, ker sama nista podala soglasja k nameravanemu gradbenemu posegu. Njune tožbene navedbe so po vsebini enake, kot navedbe v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, zaradi česar jih sodišče na tem mestu ne navaja ponovno. Iz tožbe sicer izhaja, da tožeči stranki ne nasprotujeta spremembi namembnosti gospodarskih prostorov v stanovanjske prostore temveč nasprotujeta izvedbi vgradnje oken v zidu, obrnjenem na dvorišče tožečih strank, saj bi z vzpostavitvijo oken investitor posegel v njune pravice, kar je v nasprotju s 63. členom SPZ. Investitor bo imel z vzpostavitvijo oken vpogled v lastnino tožnikov, kar bo povzročilo emisije po 75. členu SPZ in onemogočalo mirno sobivanje strank kot sosedov. Tožeča stranka prav tako izpostavlja napake pri odmikih po namestitvi fasade.

10. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

11. V postopek se je priglasil investitor A.A. kot prizadeta stranka in navedel, da glede na to, da sta tako organ prve in druge stopnje izdala oziroma potrdila izdano gradbeno dovoljenje šteje, da izpolnjuje vse pogoje za izdajo predmetnega gradbenega dovoljenja.

12. Tožba ni utemeljena.

Ad I

13. V predmetni zadevi je sodišče, skladno s sklepom senata z dne 28. 1. 2021, odločalo po sodnici posameznici.

14. Sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost dokončnih izdanih upravnih aktov (2. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), in sicer v času, ko so bili izdani, kar zagotavlja sodni nadzor nad zakonitostjo delovanja upravnih organov v času odločanja, kar istočasno tudi pomeni, da sodišče presoja zakonitost delovanja organov po zakonodaji, ki je veljala v času odločanja.

15. V obravnavanem primeru tožnika ne nasprotujeta sami izdaji gradbenega dovoljenja, temveč načinu izvedbe gradnje, in sicer, da je v gradbenem dovoljenju investitorju dovoljena vgradnja okna, saj tožnika štejeta, da bi na tak način šlo za poseg v njuno izvrševanje lastninske pravice.

16. Tako je v obravnavanem primeru sporna odločitev organa o izdaji gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo objekta in spremembo objekta iz gospodarskega objekta v objekt za bivanje, pri čemer gre za manj zahteven objekt, za spremembo znotraj obstoječe tlorisne velikosti, brez posegov v zunanje gabarite objekta glede tlorisa strehe in višine.

17. Sodišče je v predmetni zadevi razpisalo glavno obravnavo, na katero je povabilo oba tožnika kakor tudi toženo in prizadeto stranko, glede na pritožbene navedbe drugo tožeče stranke o napakah pri štetju njene izjave v postopku pred upravnim organom, kljub dejstvu, da je po oceni sodišča upravni organ neudeležbo stranke na naroku pravilno presodil v okviru zakonskih določil, saj je bila stranka opozorjena na posledice svojega izostanka. Sodišče je namreč v skladu s pravili poštenega postopka, ki izhaja tudi iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) dalo obema tožečima strankama možnost izjaviti se tudi pred sodnikom, kakor tudi v skladu z načelom kontradiktornosti omogočiti seznaniti se z navedbami prizadete in nasprotne stranke, pa obe tožeči stranki kljub pravilnemu vabljenju na narok nista pristopili. V njunem imenu je na narok pristopil pooblaščenec, ki je predložil njuni pisni izjavi (skupno izjavo) z dne 14. 4. 2021, iz katere izhaja že njuno predhodno podano stališče, da ne dajeta soglasja za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti gospodarskega poslopja v stanovanjski prostor zaradi oken, katere bodo gledale na dvorišče, kakor tudi zaradi premajhnega odmika od mejne črte z lastno parcelo ter predlagata, da sodišče njuni izjavi upošteva. Tožena stranka na narok ni pristopila in ni podala opravičila, zaradi česar je sodišče, glede na to, da je bila opozorjena na posledice izostanka z obravnavo nadaljevalo. Pristopila pa je tudi prizadeta stranka.

18. Sodišče je v okviru dokaznega sklepa izvedlo tudi vpogled v vse listine sodnega in upravnega spisa, še posebej v izdano gradbeno dovoljenje organa prve stopnje in odločbo organa druge stopnje, kakor tudi v zapisnik Upravne enote Murska Sobota št. 351-84/2018-4 z dne 6. 2. 2018 ter odločilo, da tožba tožečih strank ni utemeljena, kot bo sledilo iz nadaljevanja te obrazložitve.

19. Po mnenju sodišča je organ prve stopnje pravilno presodil pogoje, ki izhajajo iz odločbe prve in druge stopnje, pri čemer so razlogi za takšno odločitev organa v zadostni meri obrazloženi in argumentirani tako v prvostopenjski, kakor tudi v drugostopenjski odločbi in se sodišče nanje sklicuje ter jih na tem mestu ne navaja ponovno (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

20. Sodišče pripominja, da 54. člen ZGO-1 (ki je veljal v času odločanja organa) določa vsebino zahteve za pridobitev gradbenega dovoljenja, nadaljnji členi pa postopek njegove pridobitve, pri čemer so v 66. členu ZGO-1 določeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja. Iz slednjega med drugim izhaja, da je moral pristojni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti tudi ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom, ali ima projekt predpisane sestavine, ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kakor je predpisana, ter ali so revidenti in odgovorni revidenti, ki so revizijo opravili med revidiranjem izpolnjevali pogoje za odgovornega revidenta. Podrobnejšo vsebino PGD pa določa Pravilnik o projektni dokumentaciji (v nadaljevanju Pravilnik), ki je izdelan na podlagi določb ZGO-1. 21. Iz že zgoraj navedenih ureditev in tudi ostalih določb ZGO-1 izhaja, da se pri preizkusu izpolnjenosti pogoja iz 66. člena ZGO-1 organ ni dolžan spuščati v presojo predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih strokovnih rešitev (npr. načina in lokacije izvedbe vgradnje oken), temveč mora preveriti ali ima PGD vse sestavine in ali so te skladne s prostorskim aktom1. 22. Vodilna mapa PGD, ki se nahaja tudi v predmetnem spisovnem gradivu upravnega organa z nazivom „Stanovanjska hiša A., rekonstrukcija sprememba namembnosti“, mora skladno s Pravilnikom vsebovati lokacijske podatke, ki morajo glede na vrsto gradnje vsebovati tudi navedbe veljavnega prostorskega akta, ki določa rešitve oziroma pogoje za gradnjo z opisom usklajenosti z njim in grafični prikaz lege objekta na zemljišču tako, da je razvidna njegova tlorisna velikost, skupaj z absolutnimi in relativnimi višinskimi koti, projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov glede na zemljišče, odmike od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov ter varovanih območij in varovanih pasov, pri čemer sodišče na tem mestu posebej izpostavlja, da gre v predmetni zadevi za rekonstrukcijo že obstoječega objekta, katerih zunanji gabariti se v ničemer niso spreminjali, tudi ne glede odmika, ki je od sosednje parcele tožnikov odmaknjen manj kot 1 m. 23. Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je stranka z interesom (investitor), ob podaji vloge za izdajo gradbenega dovoljenja predložila vso potrebno dokumentacijo, ki sta jo imela tožnika možnost vpogledati že v okviru upravnega postopka in izvedbe ustne obravnave pred upravnim organom in je bilo tako po presoji sodišča izpodbijano gradbeno dovoljenje izdano v skladu z zgoraj navedenimi zakonskimi določili, saj sta bila tožnika v postopek pritegnjena kot stranska udeleženca, pri čemer je nepristop na ustno obravnavo pred upravnim organom vsekakor pravica stranke z interesom, kar pa ne more vplivati na izdajo gradbenega dovoljenja, kolikor posamezna stranka z interesom brez upravičenih razlogov ne pristopi. Ne glede na dejstvo, da sta tožeči stranki zakonca, navedeno ne pomeni, da lahko eden izmed zakoncev poda izjavo v imenu drugega zakonca, saj sta oba samostojni stranki postopka in lahko eden izmed zakoncev morebiti drugega zastopa kot pooblaščenec, ne more pa v njegovem imenu podati izjave.

24. Tudi sodišče ocenjuje, da iz navedb obeh tožečih strank tudi v tožbi pred tukajšnjim sodiščem na predložen projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja nista podali vsebinskih, argumentiranih in pravno relevantnih dejstev. Zgolj nestrinjanje s predvidenim gradbenim posegom zaradi lokacije vgradnje oken v zidu, ki gleda na zemljišče tožnikov, niso pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih bi sodišče lahko ugotovilo, da predmetno gradbeno dovoljenje ni bilo izdano v skladu z veljavno zakonodajo.

25. Sodišče na tem mestu pripominja, da v postopku upravnega spora ne gre za presojo civilnih razmerij med strankami, temveč zgolj za presojo o zakonitosti izdanega akta. Navedeno pomeni, da sodišče ob presoji izdanega tovrstnega gradbenega dovoljenja ugotavlja tudi morebitne napake v postopku v smislu nemožnosti izjave stranskih udeležencev oziroma neseznanitve z nameravano gradnjo, kar v predmetnem postopku ni bilo podano. Iz spisovnega gradiva namreč izhaja, da sta oba tožnika imela možnost kot stranska udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja aktivno sodelovati, in da je prvotožeča stranka tudi sodelovala v postopku ustne obravnave pred organom, zaradi česar strankama kot stranskima udeležencema ni bila kratena pravica do izjave in do seznanitve s projektom. Dejstvo, da se kot soseda investitorja z nameravano gradnjo oziroma samo z vgradnjo oken ne strinjata, pa ne pomeni, da zgolj iz tega razloga gradbeno dovoljenje ne more biti izdano. Kolikor namreč investitor izpolnjuje vse pogoje zahtevane z zakonom in podzakonskimi akti in je projekt, po katerem bi se naj nameravana gradnja izvedla v skladu s prostorskim aktom, kar je bilo v obeh odločbah dovolj jasno obrazloženo ter so izpolnjeni pogoji (določeni v prvem odstavku 66. člena ZGO-1), in kolikor niso prisotni drugi stvarnopravno utemeljeni razlogi, ni mogoče trditi, da je tako izdano gradbeno dovoljenje nezakonito. Okoliščine, ki jih navajata tožnika, ki bi naj izhajale iz njunih navedb glede motenj ob pogledu skozi okno investitorja na njuno parcelo in glede nekaj centimetrskega odmika pri izvedbi fasade (kar je tožbena novota) pa ob upoštevanju dejstva, da gre za gradnjo znotraj že obstoječih gabaritov brez zunanjih sprememb zgolj za spremembo namembnosti iz gospodarskega poslopja v stanovanjski objekt, tudi glede odmika od sosednje parcele in glede morebitnega škodljivega vpliva emisij, kot navaja tožeča stranka, je lahko zgolj predmet civilno pravnih postopkov za prenehanje motenja z morebitnimi emisijami, kar pa ni predmet presoje pred tem sodiščem.

26. Iz priloženega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je sestavljeno tako iz vodilne mape, kakor tudi iz načrtov arhitekture načrta gradbenih konstrukcij, načrta odstranjevanja del, geodetskega načrta, zasnove požarne varnosti, elaborata gradbene fizike, elaborata zaščite pred hrupom v stavbah skupaj z vsemi potrebnimi izjavami, podatki o objektu in soglasji podatkov, izdelovalcih projekta, izjavah odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, lokacijski podatki in vso ostalo potrebno dokumentacijo, vključno z vplivi oz. nevplivi glede zaščite pred hrupom v stavbah in gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah izhaja, da so v dokumentaciji vsi potrebni dokumenti za izdajo gradbenega dovoljenja, tako iz gradbenega dovoljenja in PGD (projektne gradbene dokumentacije) izhaja utemeljitev nameravane gradnje z upoštevanjem značilnosti območja nameravane gradnje, kakor tudi gostote in načina stanovanjske povezave, medtem ko tožnika ne v upravnem postopku in tudi ne v tožbenem postopku pred sodiščem, kakor tudi ne pred sodiščem na glavni obravnavi nista izkazala nasprotnega in tako zgolj s pavšalnimi ugovori ne moreta uspeti. Po 65. členu ZGO-1 mora namreč stranka, ki nameravani gradnji nasprotuje, za svoje trditve predložiti dokaze. Tako sodišče pripominja, da so zgolj navedbe, da se tožeči stranki ne strinjata z nameravano gradnjo zaradi vgradenj oken, ne nanašajo na predmetni postopek z ustreznimi dokazili, zaradi česar tudi nanj ne morejo imeti vpliva.

27. Iz navedenega sodišče pojasnjuje, da je sodna kontrola v tovrstnih postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene izvedbe gradbenega projekta, števila in postavitve morebitnih oken, izvedbo fasade, kolikor je izpodbijana odločba obrazložena z razumnimi razlogi, saj bi v takšnem primeru šlo za strokovno presojo projekta.

28. Tako je sodišče glede na vse zgoraj navedeno presodilo, da je tožba tožnikov neutemeljena in je po izvedbi glavne obravnave odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe ter tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zavrnilo.

Ad II

29. Četrti odstavek 25. člena ZUS-1 določa, da kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, zaradi česar je sodišče odločilo kot izhaja iz izreka te sodbe.

1 Enako sodna praksa II U 491/2017 in I U 139/2017 in druge.