17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z. Z., na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 829/2003 z dne 10. 3. 2005 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Oddelka v Novem mestu, št. Pd 31/2002 z dne 9. 4. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika za plačilo razlik v plačah za obdobje od vključno meseca maja 2000 do meseca januarja 2002 v skupni višini 461.503,17 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višje sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo zoper takšno odločitev. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje, da pritožniku kot inšpektorju Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju DURS) ne pripada dodatek iz naslova omejitev, ki izhajajo iz dela, po prvi alineji prvega odstavka 9. člena Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih (Uradni list RS, št. 35/96 in nasl. – v nadaljevanju Uredba). Štelo je, da uredbodajalec ni izrecno izrazil namena, da po spremembi Uredbe, s katero je odpadla izrecna prepoved kumulacije dodatkov po 9. in 10. členu Uredbe, to kumulacijo dopusti. Ker gre za vsebinsko podobne omejitve, bi inšpektorjem DURS ob kumulaciji dodatek iz naslova nezdružljivosti pripadal dvakrat.

2.Zoper sodbo Višjega sodišča v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Nasprotuje stališču sodišč, da ni upravičen do dodatka po prvi alineji prvega odstavka 9. člena Uredbe. Meni, da je bil s to določbo določen nov dodatek za inšpektorje kot posebno kategorijo delavcev z dodatnimi obremenitvami in prepovedmi. V zvezi s tem opozarja na razveljavitev določbe drugega odstavka 9. člena Uredbe, ki je izrecno določala, da inšpektorjem DURS dodatek po tej določbi ne pripada. Meni tudi, da si vsebina 9. in 10. člena Uredbe nista podobni. Z omejitvijo svobode dela brez ustreznega nadomestila naj bi mu bila kršene pravice iz 15., 16. in 49. člena Ustave. Zatrjuje tudi kršitve 2., 14. in 22. člena Ustave.

B.

3.Očitek pritožnika o kršitvi pravice do svobode dela iz prvega odstavka 49. člena Ustave je neutemeljen. Ta očitek utemeljuje pritožnik s tem, da mu ni bilo zagotovljeno ustrezno gmotno nadomestilo zaradi omejitve svobode dela. Sodišči sta ugotovili, da je pritožnik iz naslova nezdružljivosti upravičen do dodatka po 10. členu Uredbe, določba 9. člena pa predvideva dodatek za vsebinsko podobne omejitve. Upoštevaje navedeno sta odločili, da pritožnik ne more biti upravičen do dodatkov po obeh določbah Uredbe. Odločitvam sodišč, ki temeljita na omenjenih stališčih, ni mogoče očitati neskladja s pravico do svobode dela. Posledično je že iz tega razloga neutemeljen tudi očitek pritožnika o kršitvah 15. in 16. člena Ustave, ki ju pritožnik povezuje s kršitvijo pravice do svobode dela.

4.Pritožnik sicer meni, da je bil s prvo alinejo prvega odstavka spremenjenega 9. člena Uredbe določen povsem nov dodatek za inšpektorje kot posebno kategorijo delavcev z dodatnimi obremenitvami in prepovedmi in da si vsebina 9. in 10. člena Uredbe nista podobni. V zvezi s tem opozarja tudi na to, da je bila določba drugega odstavka 9. člena Uredbe, ki inšpektorjem DURS ni priznavala dodatka po tej določbi Uredbe, razveljavljena. Vendar pa s takšnimi očitki, ki po vsebini pomenijo očitek zmotne uporabe materialnega prava, v postopku z ustavno pritožbo praviloma ne more uspeti. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo preizkuša le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. V okviru presoje skladnosti izpodbijanih odločitev s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki pomeni uporabo splošnega načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave na področju sodnega varstva pravic, lahko Ustavno sodišče sicer preizkusi tudi, ali gre morda za očitno napačno odločitev, ki bi bila kot takšna v neskladju z omenjeno ustavno pravico. Vendar pa pritožnik ni izkazal, da bi bilo to mogoče očitati tudi izpodbijanim odločitvam.

5.Pritožnikovega očitka, da je bila z izpodbijanima sodbama kršena določba 2. člena Ustave, v okviru postopka z ustavno pritožbo ni mogoče ocenjevati. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve določb o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, omenjena določba pa to ni.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan