Jedro

Izpodbojni tožbi po 7. odst. 364. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) sta oblikovalni tožbi, kjer je pravovarstvena potreba načeloma vselej podana in je ni treba posebej ugotavljati. Tožena stranka bi namreč lahko (in tudi je) izpodbijani sklep (z dne 27.2.2002 in

21.7.2003) potrdila z novim sklepom. Če zoper taka sklepa ne bi bila vložena tožba za njegovo razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti, bi v smislu 5. odst. 364. člena ZGD takšnega sklepa ne bilo več mogoče razveljaviti. Če bi torej v konkretnem primeru obstojalo takšno dejansko in pravno stanje, bi tožeča stranka pravni interes tekom postopka izgubila.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbi tožeče stranke, s katerima je tožeča stranka uveljavljala razveljavitev sklepa, ki ga je sprejela skupščina delničarjev tožene stranke dne 27.2.2002, navedenega v notarskem zapisniku notarja A.Š., opr.št. Sv 238/02 z dne 27.2.2002 pod točko 2. dnevnega reda ter sklepov, ki jih je sprejela skupščina delničarjev tožene stranke dne 21.7.2003, navedeni v notarskem zapisniku notarja A.Š., opr.št. Sv 709/03 z dne 21.7.2003 pod točko

3., 4. in 6. dnevnega reda. Podrejeno pa je uveljavljala tudi ničnost sklepov skupščine z dne 21.7.2003. Sklenilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.310.760,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pravnomočnosti te sodbe (prav sklepa) do plačila, v roku 15 dni.

Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Sodišču druge stopnje je predlagala, naj pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v fazo izdaje meritorne sodbe na podlagi glavne obravnave, opravljene dne 5.10.2004 in dodatnega vpogleda v vpisnik prvostopenjskega sodišča, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega pritožbenega postopka z zamudnimi obrestmi od dne izdaje sklepa druga stopnje do plačila.

Pritožba je bila vročena toženi stranki.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijanje sklepa skupščine tožene stranke z dne 27.2.2002 in sklepov z dne 21.7.2003. 1. Sodišče prve stopnje načeloma tožeči stranki ne odreka pravnega interesa (primerjaj točko 1 razlogov na strani 4 sklepa, list.št. 132). Ta ob vložitvi tožbe ni bil vprašljiv, saj je imela tožeča stranka tedaj 1.07 % delnic tožene stranke. Nadaljnji pravni interes za izpodbijanje omenjenih skupščinskih sklepov pa po stališču prvostopenjskega sodišča ni podan, ker je imela tožeča stranka ob zaključku glavne obravnave (5.10.2004) le še 0.015 % delež pri toženi stranki. Ob tako minimalnem lastniškem deležu v družbi pa tožeča stranka od razveljavitve zanj spornih skupščinskih sklepov ne more imeti nobene koristi za svoj članski in premoženjski položaj v toženi stranki. Sodišče prve stopnje namreč tožeči stranki od popolnega prevzema tožene stranke s strani družbe F., d.d. pravnega interesa ni več priznavalo.

2. Izpodbojni tožbi po 7. odst. 364. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) sta oblikovalni tožbi, kjer je pravovarstvena potreba načeloma vselej podana in je ni treba posebej ugotavljati (primerjaj Jože Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ, 1961, stran 253). Ker pa mora pravni interes obstojati tudi ob zaključku glavne obravnave, je sodišče druge stopnje preizkusilo, ali se je dejansko stanje v zvezi s pravico uveljavljati izpodbijanje skupščinskih sklepov v času od vložitve tožbe do izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje, spremenilo. Tožena stranka bi namreč lahko (in tudi je) izpodbijani sklep (z dne 27.2.2002 in 21.7.2003) potrdila z novim sklepom. Če zoper taka sklepa ne bi bila vložena tožba za njegovo razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti, bi v smislu 5. odst. 364. člena ZGD takšnega sklepa ne bilo več mogoče razveljaviti. Če bi torej v konkretnem primeru obstojalo takšno dejansko in pravno stanje, bi tožeča stranka pravni interes tekom postopka izgubila.

3. Tožeča stranka je na naroku dne 16.9.2004 (primerjaj list.št. 107) navedla, da je vložila tožbo na izpodbijanje sklepov skupščine z dne

21.7.2004 in predlagala vpogled v vpisnik Okrožnega sodišča v Ljubljani. Iz dokaznega sklepa v izpodbijanem sklepu sodišča prve stopnje (2. odst., stran 4, list. št. 132) ni razvidno, da bi sodišče v dokaznem postopku vpogledalo spisa V Pg 304/2004 in V Pg 56/03. Zadeva, ki jo vodi Okrožno sodišče v Ljubljani pod opr.št. V Pg 304/2004 se namreč nanaša na tožbo med istima pravdnima strankama zaradi izpodbijanja sklepov skupščine tožene stranke z dne 21.7.2004. V gospodarskem sporu iste tožeče stranke zoper M., družbe za investiranje in nepremičnine d.d., D. 9, Ljubljana, ki se vodi pri istem sodišču pod opr.št. V Pg 56/2003 pa je tožeča stranka izpodbijala sklepe skupščine o zmanjšanju osnovnega kapitala, navedene v notarskem zapisu notarke N.K., opr.št. Sv 2293/2003 z dne

9.7.2003.

Po pojasnilu sodnice v smislu 2. odst. 345. člena ZPP je bil pred odločitvijo v izpodbijanem sklepu opravljen vpogled v omenjeni dve zadevi. Ker je sodišče navedlo, da je v dokaznem postopku proučilo vsa predložena listinska dokazila strank, na predlog tožeče stranke opravilo poizvedbe pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev in sodniku za prekrške ter vpogledalo v tožilski spis, opr.št. Kt 187/03 zoper osumljenega S.F. in sostorilce ter zaslišalo priče J.L., I.K. M.R. in T.T., ostale dokazne predloge pa zavrnilo kot nepotrebne za razjasnitev okoliščin, pomembnih za odločitev, je možno sklepanje, da je po vpogledu v omenjeni obe zadevi ta dokazni predlog tožeče stranke zavrnilo kot nepotreben. Pojasnilo sodnice v smislu 2. odst. 345. člena ZPP pa v tistem delu, ki se dejansko nanaša na dodatne razloge v zvezi z izpodbijanim sklepom (glej zadnji odstavek list.št. 149 in 1. odst. list.št. 150) ne more dopolniti manjkajočih razlogov v izpodbijanem sklepu. Zato sodišče druge stopnje slednjih pri odločanju ni upoštevalo. Sodišče prve stopnje v točki 7. razlogov v izpodbijanem sklepu (primerjaj list.št. 135) ni ugotovilo, pravno odločilnega dejstva, ali bi lahko vložena tožba na razveljavitev sklepov skupščine tožene stranke sprejetih na skupščini dne 21.7.2004 kakorkoli vplivala na ugotavljanje pravnega interesa tožeče stranke v smislu 5. odst. 364. člena ZGD. V tem okviru je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

4. Podrejeno je tožeča stranka uveljavljala tudi ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov tožene stranke, sprejetih na skupščini dne

21.7.2003. Tožba na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov je ugotovitvena tožba, predvidena s posebnim predpisom, to je 359. členom ZGD.

Ugotovitveni interes delničarja temelji na njegovem članstvu v družbi. Predpostavlja se, da je interes podan s tem, ker je zakon takšno tožbo predvidel in dopustil. Enaki razlogi v zvezi z vloženo tožbo na izpodbijanje skupščinskih sklepov z dne 21.7.2004 veljajo tudi za podrejeni zahtevek glede ugotovitvene tožbe na ničnost sklepov skupščine tožene stranke z dne 21.7.2003. Če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je podan dejanski stan iz 5. odst. 364. čl. ZGD, bi bila pravda tako glede razveljavitve izpodbijanih skupščinskih sklepov kot glede ugotovitve njihove ničnosti za tožečo stranko brez koristi. Pravni interes kot obvezna predpostavka mora namreč obstojati do konca glavne obravnave.

5. Vplivu uspešno končanega postopka za tožečo stranko, na druge morebitne odškodninske zahtevke, pripisuje sodišče prve stopnje prevelik pomen. Dejstvo, da (uprava) ali tožeča stranka kot edini manjšinski delničar, katerega delež znaša manj od predpisanega najmanjšega deleža osnovnega kapitala v toženi stranki v smislu 1. odst. 73. člena Zakona o prevzemih (ZPre) ne bo oziroma ne bo mogla vložiti tožbe v smislu 72. člena ZPre, je sodišče prve stopnje v povezavi z ugotavljanjem pravnega interesa tožeče stranke v tem sporu ocenjevalo predaleč. Zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa je možno le v primeru, če se pokaže, da tudi če bi bil tožnikov pravovarstveni zahtevek utemeljen, slednji od ugodne odločbe zanj ne bi imel drugačne in kvalitetnejše pravne koristi od tiste, katero že ima oziroma bi jo lahko ustvaril na drug način (primerjaj Triva-Belajec-Dika, Gra|ansko parnično procesno pravo, 6. popravljena in dopolnjena izdaja, Narodne novine Zagreb, 1986, stran 114).

Razlogovanje o tem, kakšne tožbe ne bo uprava družbe vložila v kakšnem drugem postopku (po ZPre) ne more biti odločilno v tem postopku. Sploh pa ti razlogi izrecno nasprotujejo pravilu o tem, v katerih primerih je mogoče tožbo zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Premajhen delež v kapitalu tožene stranke in nemožnost vložitve tožbe po 73. členu ZPre kaže na to, da na drug način kot v tem postopku tožeča stranka ne bi mogla doseči kvalitetnejše pravne koristi. Sploh pa je vprašanje morebitne vložitve tožbe po 73. členu ZPRE vprašanje procesne legitimacije in ne vprašanje pravnega interesa. Tožeča stranka namreč na temelju 73. člena ZPre, zaradi premajhnega deleža v kapitalu tožene stranke sploh ne bi bila oseba, ki bi lahko zahtevala določeno pravno zaščito, saj ji že sama norma te možnosti ne daje.

6. Povezovanje pravnega interesa tožeče stranke v tem pravdnem postopku z nepriznavanjem kakšnega lastnega odškodninskega zahtevka je neutemeljeno. Pomanjkanje pravnega interesa je po stališču sodišča druge stopnje sodišče prve stopnje neutemeljeno povezovalo z ekonomskim interesom tožeče stranke. Sploh pa je v tem postopku tožeča stranka uveljavljala le razveljavitev po njenem stališču izpodbojnih sklepov skupščine in podrejeno predlagala ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov. Vprašanje o tem, kakšna vrsta škode bi ji lahko nastala, bodisi po določbah ZGD oziroma po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti ni predmet tega postopka.

7. Sodišče prve stopnje je ob zaključku glavne obravnave sklenilo, da odločba izide pisno (primerjaj list.št. 124). Kot rezultat izvedenega dokaznega postopka je bil izdan izpodbijani sklep. Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo izpodbijani sklep zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ga bo v novem postopku moralo sodišče prve stopnje popolno ugotoviti in o zadevi na podlagi nove glavne obravnave ponovno odločiti. Zato sodišče druge stopnje ni upoštevalo pritožnikovega predloga o vrnitvi zadeve v fazo odločanja ob zaključeni glavni obravnavi.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 165. člena v zvezi s

366. členom ZPP. O pritožbenih stroških bo sodišče prve stopnje odločilo v končni odločbi.