Jedro

Pravilnosti izdane začasne odredbe in zatrjevanih napak v pravdni zadevi P 14/2003 ter izvršilnem postopku pod In 07/23, s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni dopustno presojati. Zemljiškoknjižni postopek je formalen postopek, saj v njem sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi.

Posledica načela vrstnega reda kot procesnega pravila je, da obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v postopku, ki je bil začet prej.

Izrek

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: (1.) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor pritožnice, ki ga je vložila zoper sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 23.3.2007, s katerim je bila na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 18.11.2003, opr. št. P 3225/2003-II, dovoljena zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve pri 1/2 nepremičnine, parc. št. 671/7, k.o. D..

(2.) Zoper ta sklep nasprotna udeleženka vlaga pritožbo in predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev spremeni ali jo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje. V bistvenem navaja, da so vse odločitve sodišča v pravdni zadevi P 14/2003 enostranske. Ni bila upoštevana obnova postopka in razveljavitev pravnomočno izdane sodbe. Pritožnica je na podlagi zamudne sodbe že morala poravnati vse dolgove nasprotni stranki in ji je s tem nastala velika škoda. Zaradi takšnega ravnanja pritožnica ni imela možnosti dokazati, da so vse navedbe nasprotne stranke za vpis v zemljiško knjigo neresnične in prilagojene za uspeh v postopku. Če bi sodišče upoštevalo zakonodajo in enakost pred sodiščem, do vpisa v zemljiško knjigo sploh ne bi prišlo, ker je bil postopek že obnovljen, predlaga vpogled v pravdni spis P 14/2003, P 3225/2003-II in izvršilni spis In 07/23. (3.) Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril. (4.) Pritožba ni utemeljena.

(5.) Sodišče prve stopnje je zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve dovolilo na podlagi 98. člena ZZK-1 v povezavi s 3. odst. 125. člena istega zakona. Po tem določilu zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti (lahko pa tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga - 3. ost. 125. člena ZZK-1), odloči o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine oziroma pravice na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi (v nadaljnjem besedilu: zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve), na podlagi začasne odredbe, izdane v zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve proti zemljiškoknjižnemu lastniku oziroma imetniku drugih stvarnih pravic, ki so predmet začasne odredbe. Kot izhaja iz podatkov spisa, je predlagatelj B. Z. pred Okrajnim sodiščem v Domžalah vložil zemljiškoknjižni predlog in predlagal zaznambo prepovedi obremenitve in odtujitve 1/2 nepremičnine, parc. št. 671/7, k.o. D., last T. K., in sicer na podlagi začasne odredbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, z dne 18.11.2003, opr. št. P 3225/2003-II. Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani je predlogu priložil, iz njega pa izhaja, da je sodišče tožencema (D. K. in T. K.) prepovedalo odtujitev in obremenitev 1/2 nepremičnine, parc. št. 671/7, k.o. D., pri čemer je odločilo, da se ta prepoved vknjiži tudi v zemljiško knjigo.

(6.) Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Sodišče je pravilno presodilo, da je potrebna listina predložena in da stanje v zemljiški knjigi omogoča zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve 1/2 nepremičnine, parc. št. 671/7, k.o. D., torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo te prepovedi po 1. odst. 98. člena ZZK-1 podani.

(7.) Pravilnosti izdane začasne odredbe in zatrjevanih napak v pravdni zadevi P 14/2003 ter izvršilnem postopku pod In 07/23, s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni dopustno presojati. Enako velja tudi za zatrjevanje, da je pritožnica že poravnala vse "zamišljene" dolgove nasprotni stranki. Iz tega razloga je moralo sodišče prve stopnje po prejemu predloga, ki mu je bil priložen sklep o izdani začasni odredbi, ravnati v skladu z že citiranim 98. členom ZZK-1. Iz navedenih razlogov pritožbene navedbe pritožnice o napakah v postopku P 14/2003, P 3225/2003-II, In 07/23 in navedbe pritožnice, da je dolg plačan, ne morejo biti upoštevne. Temu pritožbeno sodišče dodaja še pojasnilo, da je s strani predlagatelja že predlagan izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve in sicer pod Dn. št. 1267/2007, vendar pa o tem predlogu zemljiškoknjižno sodišče ne more odločiti, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v postopkih, ki so bili začeti prej. Po 10. členu ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče namreč odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Gre za načelo zemljiškoknjižnega postopka, ki je izraženo tudi v 122. in 189. členu istega zakona. Posledica načela vrstnega reda kot procesnega pravila je, da obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v postopku, ki je bil začet prej. O izbrisu zaznambe, ki je bila dovoljena s sklepom v tem zemljiškoknjižnem postopku, bo zato sodišče prve stopnje šele odločalo.

(8.) Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj tudi ob uradnem preizkusu ni našlo kršitev, ki jih je dolžno upoštevati po uradni dolžnosti (2. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1 v zvezi z 2. odst. 366. člena ZPP v zvezi z 2. odst. 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP).

(9.) V skladu z 2. točko 3. odst. 161. člena ZZK-1, je s sočasno zavrnitvijo pritožbe dovolilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.