Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Posnetek s 'time-lapse' kamero

17. avgust 2026
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Posnetek s 'time-lapse' kamero

Datum

17.08.2026

Številka

07121-1/2026/811

Kategorije

Definicija OP, Fotografije kot OP, Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov, Pravne podlage, Vgrajeno in privzeto varstvo podatkov, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis v katerem sprašujete, ali je zakonito postaviti t. i. »timelapse« kamero, ki bi bila usmerjena v gradbišče, ki se nahaja na javni površini, in ki bi v časovnih intervalih snemala potek gradbenih del.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim zaprosilom.

1.Upravljavec mora imeti za vsako obdelavo osebnih podatkov zakonito in ustrezno pravno podlago.

2.Presoja ali gre v primeru t. i. „time-lapse“ snemanja za videonadzor je povsem odvisna od konteksta in narave snemanja ter posledično od vsebine posnetkov. Time-lapse snemanje je namreč mogoče izvajati v praksi na zelo raznolike načine in v zelo raznolikih kontekstih. Od tega je tudi odvisno, ali se v posamičnem primeru uporabljajo določbe ZVOP-2 o videonadzoru. Možnosti, da bi v danem primeru snemanje v „time-lapse“ načinu lahko pomenilo videonadzor, torej ni mogoče vnaprej izključiti.

3.V primeru, da gre za videonadzor, IP pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati zakonitosti in primernosti obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem nadzornem ali drugem upravnem postopku.

Vsaka obdelava osebnih podatkov mora potekati transparentno in skladno z določbami Splošne uredbe. Kot je IP pojasnil v Mnenju št. 07121-1/2023/63 z dne 20.1.2023, mora imeti upravljavec za vsako obdelavo osebnih podatkov zakonito in ustrezno pravno podlago. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov določa 6. člen Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku 6. člena določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita le, če je za konkretni namen obdelave izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

IP na tem mestu poudarja, da bodo obveznosti, ki izhajajo iz Splošne uredbe, prišle v poštev samo takrat, ko bo upravljavec s posnetki, ki jih je zajela kamera, obdeloval osebne podatke posameznikov. Skladno z definicijo, kot ta izhaja iz Splošne uredbe, pojem „osebni podatek“ pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Pojem „obdelava“ pa pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Ker pri obdelavi govorimo o konkretnih dejanjih, je ta lahko podana neodvisno od namena upravljavca oziroma obdelovalca osebnih podatkov. Četudi si upravljavec denimo prizadeva, da z nameščeno videokamero ne želi zajeti podob mimoidočih posameznikov, bodo zanj še vedno obveljale obveznosti iz Splošne uredbe, če bodo na posnetkih zajeti določljivi posamezniki. Presoja je torej povsem odvisna od tega na kakšen način, kje in v kakšnem kontekstu poteka snemanje ter kakšna je vsebina posnetkov.

V konkretnem primeru bi to pomenilo, da mora upravljavec slediti obveznostim iz Splošne uredbe, če snemalna naprava omogoča zajem statične ali premične slike v dovolj visoki resoluciji, da so na zajetih posnetkih posamezniki določljivi oziroma je na njih mogoče prebrati številke registrskih tablic prevoznih sredstev ali te podatke kakor koli rekonstruirati. V tem primeru bi se štelo, da upravljavec obdeluje osebne podatke in bi za zakonito obdelavo potreboval ustrezno pravno podlago. Prav tako bi obdelavo osebnih podatkov pomenilo javno objavljanje (razširjanje) nastalih posnetkov na spletu, za kar mora upravljavec znati izkazati ustrezno pravno podlago.

IP ob tem še opozarja, da je treba že v fazi opredeljevanja ustrezne pravne podlage in morebitnega tehtanja pravic in interesov v koliziji upoštevati temeljna načela varstva osebnih podatkov, kot denimo načelo najmanjšega obsega osebnih podatkov. S tehničnimi anonimizacijskimi ukrepi kot so na primer osredotočenje pogleda kamere le na ključne objekte, avtomatična predhodna ireverzibilna zameglitev posameznikov, registrskih tablic in drugih vizualno prepoznavnih osebnih podatkov ter očrnitev (ang. black-out) predelov slike, ki prikazujejo javne površine, lahko upravljavec bistveno zmanjša obseg zajetih osebnih podatkov, s tem pa tudi intenzivnost posega v pravice posameznikov. Vendarle pa bo presoja učinkovitosti izvedbe takšnih ukrepov odvisna od posameznega primera. IP se do takšnih scenarijev ne more vnaprej pravno opredeliti.

Dalje IP opozarja tudi na upoštevanje zakonskih omejitev glede izvajanja videonadzora na javnih površinah. V zvezi s tem je ključnega pomena vprašanje, ali se tudi snemanje s t. i. „time-lapse“ kamero lahko šteje za videonadzor javnih površin v smislu 80. člena ZVOP-2.

ZVOP-2 v svojih določbah o pomenu izrazov (5. člen) oziroma področnih določbah o videonadzoru (76.-80. člen) ne opredeljuje pojma videonadzora. IP je leta 2023 sprejel smernice o videonadzoru, v katerih je tudi opredelil definicijo videonadzora, kot se je ta izoblikovala v praksi. Za videonadzor se tako v najširšem smislu šteje uporabo video kamer za sistematično snemanje, prenos in shranjevanje žive slike z ene lokacije na drugo, praviloma z namenom zagotavljanja varnosti. Prav tako se za videonadzor štejejo tudi rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja (t. i. podaljšano oko).

IP je v uvodoma izpostavljenemu mnenju zavzel stališče, da se v konkretnem primeru specialne določbe o videonadzoru za „time-lapse“ snemanje predvidoma ne uporabljajo, saj bi se snemanje izvajalo iz nekaj 100 metrov oddaljene zgradbe, s posnetkov pa naj ne bi bilo mogoče razbrati oziroma prepoznati posameznih oseb ali osebnih podatkov, npr. registrskih tablic. V konkretnem primeru navajate, da naj bi kamera snemala zgolj serijo posnetkov v določenem časovnem intervalu in tako npr. napravila slikovni zajem na vsako 1 minuto ali pa na vsakih 5 minut, ne navajate pa, ali bi bilo na podlagi posnetkov zaradi same narave posnetkov mogoče prepoznati posamezne osebe ali osebne podatke. To pomeni, da možnosti, da bi tudi s snemanjem v „time-lapse“ načinu lahko šlo za videonadzor, ni mogoče vnaprej izključiti. Takšen primer bi lahko pomenilo predvsem velika oddaljenost in nizka resolucija posnetkov ter zmanjšanje časovnih intervalov v zamiku zajema posnetkov (sličic na sekundo, ang. frames-per-second). Presoja, ali so takšni pogoji izpolnjeni, bo odvisna od posameznega primera.

V primeru, da gre za videonadzor, pa IP dalje pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven konkretnega nadzornega ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se sistem namestil.

Splošna uredba področja videonadzora podrobneje ne ureja, dopušča pa podrobnejšo ureditev v nacionalni zakonodaji, zato je za zakonito izvajanje videonadzora potrebno poleg splošnih določb ZVOP-2 in Splošne uredbe upoštevati še določbe 3. poglavja ZVOP-2 (členi 76.–80.), ki določa posebna pravila za izvajanje videonadzora.

Videonadzor na javnih površinah je urejen v 80. členu ZVOP-2. Pojem javne površine opredeljuje Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21; v nadaljevanju: ZUreP-3) v 17. točki prvega odstavka 3. člena, kjer določa, da je javna površina praviloma odprta prostorska ureditev, namenjena splošni rabi, naravna ali ustvarjena z gradbenimi ali drugimi posegi v prostor, kot so cesta, ulica, pasaža, trg, tržnica, atrij, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, otroško igrišče, športno igrišče ter druga površina za rekreacijo in prosti čas; javna površina je grajena ali zelena; javna površina je lahko v lasti države, občine ali v zasebni lasti.

V prvem odstavku 80. člena ZVOP-2 je določeno, da je videonadzor na javnih površinah, kot jih določa zakon, ki ureja urejanje prostora, dovoljen le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2.

Videonadzor se tako lahko izvaja le glede tistih bližnjih ali povezanih delov javne površine in v obsegu, kjer je treba varovati interese iz prejšnjega odstavka. Videonadzor na javnih površinah lahko izvaja oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki upravlja z javno površino ali na njej zakonito opravlja dejavnost. Videonadzor sme za zasebni sektor izvajati le pooblaščeno varnostno osebje, ki mora biti izrecno pooblaščeno za izvajanje videonadzora. Videonadzor se lahko izvaja tudi na način, da se ob snemanju izvaja spremljanje dogajanja v živo.

Upravljavec mora pri izvajanju videonadzora (poleg zagotovitve ustrezne pravne podlage) upoštevati tudi druge obveznosti iz Splošne uredbe in ZVOP-2, npr. objaviti obvestilo o videonadzoru (četrti odstavek 76. člena ZVOP-2), posameznikom zagotoviti vse informacije o obdelavi osebnih podatkov (13. člen Splošne uredbe), zagotoviti ustrezne ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, itd. Nadalje 76. člen ZVOP-2 v 4., 5. in 6. odstavku predpisuje način obveščanja posameznikov o izvajanju videonadzora z objavo ustreznega obvestila. Omenjeno velja za vse posameznike, ki so lahko izpostavljeni videonadzoru (torej v konkretnem primeru vsi delavci, mimoidoči, tako vozniki kot drugi udeleženci prometa).

IP pojasnjuje tudi, da upravljavec pred obdelavo opravi oceno učinka predvidenih dejanj obdelave na varstvo osebnih podatkov, kadar je možno, da bi lahko vrsta obdelave, zlasti z uporabo novih tehnologij, ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov. Ocena učinka je lahko obvezna glede določenih obdelav osebnih podatkov. Katere so te obdelave, lahko preverite na Seznamu dejanj obdelav osebnih podatkov, za katere velja zahteva po izvedbi ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov po 4. odstavku 35. člena Splošne uredbe, ki je priloga k smernicam Ocene učinkov na varstvo osebnih podatkov in je dostopen na:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Ocene_ucinkov/Seznam_dejanj_obdelav_osebnih_podatkov__za_katere_velja_zahteva_po_izvedbi_ocene_ucinka_v_zvezi_z_varstvom_osebnih_podatkov.pdf .

Kot izhaja iz točke (c) tretjega odstavka 35. člena Splošne uredbe, se ocena učinkov v zvezi z varstvom (osebnih) podatkov zlasti zahteva med drugim tudi v primeru obsežnega sistematičnega spremljanja javno dostopnega območja. IP je tako v zgoraj navedenem seznamu v 3. točki med primeri sistematičnega nadzora nad posameznikom brez njegovega zavedanja, za katere bo izvedba ocene učinkov obvezna, določil tudi videonadzor javnih površin. Več o tem lahko preberete tudi v mnenju IP št. 07121-1/2021/1133, z dne 21. 6. 2021. Glede na zgoraj navedeni seznam bi morali upravljavci za videonadzor javnih površin namreč že po Splošni uredbi pred začetkom takega videonadzora izvesti oceno učinka – le izjemoma je ne bi bilo treba izvesti (ko gre npr. za zelo majhno javno površino, kjer praviloma sploh ni ljudi in gre za neobsežno obdelavo osebnih podatkov).

Več informacij o oceni učinka je dostopnih na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/klju0dna-podro0Dja-uredbe/ocena-u0Dinka-v-zvezi-z-varstvom-podatkov/#a3.

Prav tako je na spletni strani IP dostopnih ve0D informacij o vzpostavitvi videonadzora:

https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

IP vas obve610Da tudi, da je glede videonadzora 7Ee izdal 61tevilna mnenja, ki so objavljena na spletni strani IP (rubrika 61Video in avdio nadzor7):

https://www.ip-rs.si/vop/

V upanju, da ste prejeli odgovore na va61a vpra61anja vas lepo pozdravljamo,

dr. Jelena Virant Burnik Informacijska poobla10Denka

---

1Smernice IP so dostopne na slede0Di povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/priro0Dniki-in-smernice/smernice-po-splo1ni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora.

IP

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia