Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Četudi je bila predhodno odložena izvršba za manj kot leto dni, je s ponovnim predlogom odloga še za eno leto upnik izpolnil predpisani zakonski dejanski stan za ustavitev postopka. Navedena pravna posledica je vezana na sam upnikov predlog. Sodišče v skladu z jasnim besednim pomenom zakonske določbe tretjega odstavka 74. člena ZIZ nima možnosti, da omeji odlog na čas, ki je zakonsko predpisan s tem, da delno ugodi upnikovemu predlogu, če je ta podan preko predpisane omejitve.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za odlog z dne 11. 12 2015 in izvršbo ustavilo.
2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ustavitev izvršbe, saj je bila predhodno odložena izvršba za manj kot eno leto. Nov predlog za odlog je bil utemeljen za obdobje od 1. 1. 2016 do 8. 1. 2016. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je pravilno oprlo svojo odločitev o ustavitvi izvršbe na ugotovitev, da je upnik predlagal odlog za več kot eno leto. Pri tem ni bistveno, ali je bila predhodno izvršba že odložena za eno leto ali za osem dni manj od enega leta, kot navaja upnik. Ker je podal nov predlog za odlog za eno leto, je s tem presegel predpisano zakonsko omejitev enega leta za posamezen izvršilni postopek (tretji odstavek 74. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).
5. Pravna posledica, da sodišče ustavi izvršbo, je predpisana za pravni položaj, da upnik predlaga odlog za več kot eno leto, kar je bil tudi primer v obravnavani zadevi. Četudi je bila predhodno odložena izvršba za manj kot leto dni, je s ponovnim predlogom odloga še za eno leto upnik izpolnil predpisani zakonski dejanski stan za ustavitev postopka. Navedena pravna posledica je vezana na sam upnikov predlog. Sodišče v skladu z jasnim besednim pomenom zakonske določbe tretjega odstavka 74. člena ZIZ nima možnosti, da omeji odlog na čas, ki je zakonsko predpisan s tem, da delno ugodi upnikovemu predlogu, če je ta podan preko predpisane omejitve. Za ravnanje upnika, da predlaga odlog za več kot leto dni v istem postopku, je zakonodajalec ocenil kot pomanjkanje interesa za nadaljevanje prisilne izvršbe. Z namenom zavarovanja upnikovega interesa za izpolnitev terjatve v prihodnje, pa upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe.
6. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
7. Ker stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni, je odločitev o njih odpadla (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).