Jedro

Dvom v ugotovljena odločilna dejstva.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega J.K. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje 14. 6. 2017 obdolženega J.K. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja posilstva po prvem odstavku 170. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu izreklo kazen 1 leto zapora. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bil obdolženi oproščen, brzčas vrnitve stroškov tega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, mora pa plačati sodno takso v višini 140,00 EUR ter nagrado in potrebne izdatke oškodovankine pooblaščenke. To je vsebina izreka, izdanega v sodbi II K 34895/2015. 2. Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi kršitev kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da obdolženega obtožbe oprosti ali jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ne sicer v delu, ko pritožnik uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, čeprav drži, da morata biti sila kot grožnja takšni, da sta sposobni zlomiti odpor ženske oziroma moškega (Deisinger M., Kazenski zakonik s komentarjem, posebni del, GV Založba, Ljubljana 2002, stran 231). Vendar je po drugi strani odpor zlomljen tudi tedaj, ko ženska ali moški sprevidi, da se ne bo mogla oziroma mogel uspešno upirati in se vda, spolno občevanje pa mine brez uporabe sile ali grožnje (prav tam). Ali je do tega v posameznem primeru dejansko prišlo, ni stvar določenosti tako opisanega dejanja v Kazenskem zakoniku, ampak v njegovi dokazanosti, ki je predmet posebnega pritožbenega razloga, glede katerega pa se je pritožbeno sodišče s pritožnikom strinjalo.

5. Zlasti v delu, ko se pritožnik upravičeno sklicuje na izvedensko mnenje in izpovedbo izvedenca medicinske stroke, ki ne samo, da oškodovankine izpovedbe ni potrdil, še nasprotoval ji je, ko je glede poškodb na trebuhu ugotovil, da te zaradi starosti, oblike in razporeditve na opisani način verjetno niso nastale (l. št. 144). Povzete ugotovitve, odsotnost relevantnih podatkov, na katero je izvedenec sicer opozarjal, ni ovirala, zaradi česar se ocena sodišča prve stopnje o brezpredmetnosti(?) izvedenčevega mnenja in izpovedbe izkaže za dvomljivo. Končno tudi zato, ker se je izvedenčevo opozorilo nanašalo na zavarovanje dokazov v predkazenskem postopku, ki bi moralo biti popolnejše za povezavo med oškodovankinim opisom dogodka in poškodbami, ki bi ji naj bile ob tem prizadejane.

6. S pritožnikom se je bilo strinjati še v delu, ko zatrjuje, da oškodovanka v opisu zaporedja dogajanja ni bila dosledna, kar glede na vsebino razlik, denimo, kdo in kdaj je oškodovanki slekel spodnjice, kje je obdolženi s spolnim odnosom začel in glede na povezavo z zgornjimi dvomi, ne more biti brez pomena, kot ne more biti brez pomena okoliščina, da je po opisu do dejanja prišlo v poletnem večeru pri odprtem oknu stanovanja ter ob oškodovankinem, očitno nezaznanem kričanju.

7. Ugoditev pritožbi je imela za posledico razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje (prvi odstavek 392. člena ZKP), ki bo v novem sojenju vse dokaze še enkrat izvedlo. Pri tem bo oškodovanko, pričo S.L. in S.Č. zaslišalo v navzočnosti izvedenca medicinske stroke ter jih po potrebi tudi medsebojno soočilo. Izvedlo bo še morebitne nove dokaze, med katerimi že zaradi kontrolnih razlogov niti neposrednega ogleda kraja dejanja, ne gre izključevati.