Jedro

Ni mogoče šteti, da je nepravočasno vložena zahteva za denacionalizacijo premoženja vložena pravočasno, če je predlagatelj pravočasno vložil zahtevo za denacionalizacijo premoženja, v kateri je kot upravičenec predlagateljev oče in pravni temelj pravice do vrnitve zaplemba, v nepravočasni zahtevi pa je upravičenka predlagateljeva mati, pravni temelj podržavljenja pa je menjalna pogodba.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo zahtevo predlagatelja za denacionalizacijo dela gozdne parcele št. 1011 v k.o., ki je bil predmet menjalne pogodbe, sklenjene dne 7.2.1962 med Okrajem Novo mesto in M.V. Proti odločitvi sodišča prve stopnje je vložil predlagatelj pravočasno pritožbo, v kateri ni izrecno uveljavljal nobenega pritožbenega razloga. Navaja le, da je bilo potrdilo z dne 11.1.1993 Geodetske uprave Občine Novo mesto kot priloga oddano že k vlogi o denacionalizaciji dne 22.1.1993, zaradi česar smiselno navaja, da je bila zahteva za denacionalizacijo tudi te parcele vložena pravočasno in da je torej pritožba zoper izpodbijani sklep utemeljena. Pritožba ni utemeljena. Po določbi 61. čl. ZDEN se začne postopek za denacionalizacijo na podlagi zahteve za denacionalizcijo, kaj mora vsebovati zahteva za denacionalizacijo pa določa 62. čl. ZDEN. Po prvem odst. navedene določbe ZDEN vsebuje zahteva za denacionalizacijo podatke o premoženju, na katero se zahteva nanaša, o pravnem temelju podržavljenja, o pravnem temelju pravice do vrnitve, ter o tem, v kateri obliki se zahteva vrnitev. Priloge, ki jih je treba priložiti zahtevi za denacionalizacijo, so navedene v drugem odst. 62. čl. ZDEN, če se zahteva nanaša na nepremičnino, pa tudi v tretjem odst. 62. čl. ZDEN. Predlagatelj je dne 21.1.1993 in dne 21.5.1993 vložil pri Upravnem organu v Novem mestu zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, ležečih v k.o. in v k.o.. Izrecno je navedel, na katere parcele v navedenih katastrskih občinah se nanaša zahteva za denacionalizacijo. Kot pravni temelj podržavljenja je navedel zaplembo nepremičnin, kot upravičenca pa očeta A.V. Parcela 1011/1 v obeh zahtevah ni bila omenjena, čeprav je res, da pa je slednja parcela bila navedena v izpisu iz tekoče evidence zemljiškega katastra, ki ga je izdala Geodetska uprava Občine Novo mesto dne 13.1.1993. Kot upravičenka tudi ni bila v zahtevah navedena predlagateljeva mati M.V. Šele v zahtevi z dne 3.8.1998, ki jo je Upravna enota Novo mesto prejela 4.8.1998 pa je kot upravičenka do denacionalizacije navedena tudi predlagateljeva mati M.V., parcela 1011/1 pa tudi navedena med parcelami, katerih vrnitev zahteva predlagatelj. Pri takem položaju je treba pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da je ob dejstvu, da je predlagatelj v pravočasno vloženih zahtevah kot pravni temelj podržavljenja navedel zaplembo in kot upravičenca do vrnitve zaplenjenega premoženja očeta A.V., pri čemer v zahtevah tudi ni bila navedena parcela 1011/1, pa čeprav je bila slednja parcela navedena v izpisu iz tekoče evidence zemljiškega katastra geodetske uprave z dne 13.1.1993, da predlagatelj z zahtevama z dne 21.1.1993 in 21.5.1993 ni zahteval tudi vrnitev parcele 1011/1 k.o., katere lastnica je bila predlagateljeva mati M.V. in katera je z menjalno pogodbo, ki jo je sklenila z Okrajem Novo mesto svoj delež navedene parcele prenesla v last splošnega ljudskega premoženja pod upravo Okraja Novo mesto. V nobeni od pravočasno vloženih zahtev namreč ni določno navedena ne parcelna številka 1011/1, ne temelj podržavljenja in še posebej ne upravičenka M.V. To pa so pravno odločilne okoliščine, zaradi katerih je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da velja za zadevo, kjer je upravičenka mati predlagatelja, samostojen rok za vložitev zahteve in da zato ni mogoče vezati te zahteve na vložitev zahteve za vrnitev odvzetih parcel, ki so bile odvzete predlagateljevemu očetu po drugem pravnem temelju. Po obrazloženem je torej odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Predlagatelj je vložil zahtevo za vrnitev dela parcele 1011, ki je bila predmet menjalne pogodbe, po poteku roka iz 64. čl. Zakona o denacionalizaciji. Zato je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti, izpodbijani sklep pa potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP.