Jedro

Pri odločanju o vpisu v GERK je, glede na določbi 1. in 2. odstavka 103.a člena Zkme, dejanska uporaba zemljišča pravno pomembna okoliščina.

Izrek

1. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote A., št. ... z dne 4. 5. 2007, se odpravi in zadeva vrne tej upravni enoti v ponovni postopek.

2. Toženka Republika Slovenija je dolžna povrniti tožnici stroške postopka v višini 350 EUR, povečane za 20 % DDV, v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

3. Zahteva stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z odločbo, št. ... z dne 4. 5. 2007, v 1. točki izreka odločil, da se v evidenci GERK na delu prekrivajočega GERK PID-1, na katerem imata vpisano zemljišče v uporabi B.B., nosilec KMG MID-2, in tožnica, nosilka KMG MID-3, in ki po digitalnem ortofoto in digitalnem katastrskem načrtu v evidenci GERK leži na parc. št. 1031/1, k.o. ..., in delu parc. št. 1504/77, k.o. ..., prekrivajoči GERK izbriše in se vpiše GERK nosilca B.B., ki se združi z obstoječim GERK PID-4 tega nosilca, v 2. točki izreka, da se v evidenci GERK na delu prekrivajočega GERK PID-1, na katerem imata vpisano zemljišče v uporabi B.B. in tožnica, ki po digitalnem ortofoto in digitalnem katastrskem načrtu v evidenci GERK leži na delih parc. št. 1501, 1030/14 in 1041/3, vse k.o. ..., prekrivajoči GERK izbriše in se vpiše GERK nosilke tožnice, ki se združi z obstoječim GERK PID-5 te nosilke, v 3. točki izreka, da se v evidenci GERK na delu prekrivajočega GERK PID-6, na katerem imata vpisano zemljišče v uporabi B.B. in tožnica, ki po digitalnem ortofoto in digitalnem katastrskem načrtu v evidenci GERK leži na parc. št. 1504/45, 1173/1 in 1172/1, vse k.o. ..., prekrivajoči GERK izvriše in se vpišeta dva ločena GERK-a nosilca B.B., v 4. točki izreka, da se v evidenci GERK na delu prekrivajočega GERK PID-6, na katerem imata vpisano zemljišče v uporabi B.B. in tožnica, ki po digitalnem ortofoto in digitalnem katastrskem načrtu v evidenci GERK leži na delu parc. št. 1504/127, k.o. ..., prekrivajoči GERK izbriše in se vpiše GERK nosilke tožnice, ki se združi z obstoječim GERK PID-5 te nosilke, ter v 5. točki izreka, da stroški postopka za izdajo te odločbe niso bili zaznamovani. Drugostopni organ je z odločbo, št. ... z dne 20. 2. 2008, pritožbo tožnice zavrnil in ugotovil, da stroški postopka niso bili priglašeni. Prvostopni organ je v obrazložitvi svoje odločbe navedel, da je B.B. na podlagi določbe 21. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu Pravilnik o RKG) vložil vlogo za ugotavljanje upravičenosti do vpisa grafičnih enot rabe kmetijskega gospodarstva v evidenco GERK. Postopek za ugotavljanje upravičenosti do vpisa GERK v evidenco GERK se vodi po določbi 16. člena Pravilnika, ki določa postopanje organa v tej zadevi. V postopku je organ glede na določbo 16. člena v zvezi z določbo 21. člena Pravilnika o RKG ugotovil naslednje: - da imata tožnica in nosilec B.B. dejansko vpisana medsebojno prekrita zemljišča v uporabi in sicer prekrivajoči GERK PID-1, ki je po podatkih v evidenci GERK 50270 m2 in je nastal s prekrivanjem dela GERK PID-5 tožnice in dela GERK PID-4 nosilca B.B., ki leži na naslednjih parcelah: št. 1031/1 in delu parc. št. 1504/77 (južni del, cca. 3878 m2), vl. št. 2058, k.o. ..., solast C.C., D.D. in E.E., preostali severni del pa je last obstoječega GERK PID-4 nosilca B.B., ki ni sporen, nadalje na delu parc. št. 1501, vl. št. 1100, k.o. ..., ki je kot celotna parcela po uradnih podatkih njiva 3364 m2 in po podatkih zemljiške knjige družbena lastnina z imetnico pravice uporabe tožnico in nerešeno plombo št. ... z dne 1. 9. 2005 za pridobitev lastninske pravice na vseh parcelah v vložku tožnice, nadalje na delu parc. št. 1030/14, vl. št. 1113, k.o. ..., ki je kot celotna parcela po uradnih podatkih travnik 2611 m2 in po podatkih zemljiške knjige družbena lastnina z imetnico pravice uporabe tožnico, vpisana je nerešena plomba št. ... z dne 19. 5. 2006 za pridobitev lastninske pravice na tej parceli predlagatelja, nadalje na delu parc. št. 1041/3, vl. št. 970, k.o. ..., ki je kot celotna parcela po uradnih podatkih cesta 5159 m2, po digitalnem ortofoto pa je obdelano zemljišče, ki je v zemljiški knjigi vpisano kot splošno ljudsko premoženje, družbena lastnina z imetnico pravice uporabe tožnico; - prekrivajoči GERK PID-6, ki je po podatkih v evidenci GERK površine 14504 m2 nastal z prekrivanjem dela GERK PID-5 nosilke tožnice in GERK PID-7 nosilca B.B., ki leži na naslednjih parcelah: št. 1504/45, št. 1173/1 in 1172/1, vl. št. 2058, k.o. ..., solast C.C., D.D. in E.E., vsakega do 1/3, nadalje na delu parc. št. 1504/127, vl. št. 1100, k.o. ..., ki je kot celotna parcela po uradnih podatkih njiva 1705 m2 in v zemljiški knjigi vpisana še kot družbena lastnina z imetnico pravice uporabe tožnico, vpisana pa je tudi nerešena plomba št. ... z dne 1. 9. 2005, za pridobitev lastninske pravice na vseh parcelah v vložku predlagateljice tožnice. Organ je tudi pridobil pisno soglasje solastnikov zemljišč v vl. št. 2058, k.o. ... z dne 14. 3. 2007 za B.B. za obdelavo zemljišč s parc. št. 1504/45, 1173/1, 1172/1, 1172/3, 1031/1 in 1504/77, k.o. ..., ki velja do preklica. Organ je tako ugotovil, da ima B.B. po določbi 9. točke 1. odstavka Pravilnika o RKG pravico do uporabe zemljišč št. 1031/1, 1504/77, 1504/45, 1173/1 in 1172/1, k.o. ..., ne pa tudi ostalih zemljišč, ki so obsežene v prekrivajočih GERK-ih PID-1 in 6 385101 in 3805100 (to so del parc. št. 1501, del parc. št. 1030/14, del parc. št. 1041/3, del parc. št. 1504/127, k.o. ...), s čimer se je pooblaščenka B.B. strinjala in zahtevala popravo mej v evidenci GERK, pri čemer pa naj se nastala popravljena GERK priključita k KMG nosilca B.B.. Na poziv organa tožnici za uskladitev z nosilcem B.B. oziroma na predložitev dokazil o pravici do uporabe predmetnih zemljišč je organ prejel dopis, iz katerega izhaja, da ima tožnica sklenjeno zakupno pogodbo s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS za zemljišče s parc. št. 1504/127 in da ne odstopa od posesti te parcele, kar pomeni, da B.B. nima soglasja lastnika oziroma Sklada kot zakonskega upravljavca zemljišče za uporabo zemljišča s parc. št. 1504/127 in zato nima pravice do uporabe. V dopisu z dne 24. 4. 2007 pa je tožnica še navedla, da so zemljišča s parc.št. 1504/45, 1173/1, 1172/1, 1504/77 in 1031/1 ter parc. št. 1540/127 sestavni del kompleksa, ki ga obdeluje tožnica, da so bile te parcele v postopku denacionalizacije vrnjene le v last pok. F.F., ne pa tudi v posest, kar je v skladu z določbo 27. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljnjem besedilu ZDen), saj je nastop posesti odložen do sklenitve sporazuma o razdelitvi kompleksa ali v nepravdnem postopku ali v postopku komasacije. Zaradi dolgega časovnega trajanja denacionalizacije pa je bil 8. 1. 1999 sklenjen dogovor med Skladom in tožnico, po katerem je tožnica prepustila posest cca. 130 ha tudi na področju Zadobrove, sklad pa se je zavezal, da bo na teh odstopljenih kompleksih dodelil začasno posest denacionalizacijskim upravičencem, ki imajo zemljišča v kompleksih, ki jih obdeluje tožnica, kar je dogovorjeno tudi med Skladom in nosilcem Dragom Petkovškom, po katerem ima nosilec B.B. od Sklada v zakupu oziroma začasni posesti zemljišča v k.o. ..., kar pomeni, da B.B. obdeluje oziroma ima v posesti nadomestno zemljišče. Po mnenju organa glede na pretečeni rok iz določbe 27. člena ZDen sklicevanje na to določbo ne predstavlja morebitne podlage po 9. točki 1. odstavka Pravilnika o RKG, na podlagi katere bi tožnica izkazovala pravico uporabe preostalih zemljišč. Nadalje take pravne podlage tudi ne predstavlja pisni dogovor, sklenjen 8. 1. 1999 s Skladom, saj je bil sklenjen že po zaključenem roku možnega uveljavljanja kompleksov, ki je veljal le v okviru kompleksov po ZDen, vanj pa niso bili vključeni denacionalizacijski upravičenci. Zemljišča pa niso bila vrnjena B.B., ki je le nosilec KMG, temveč so lastniki spornih zemljišč druge osebe, ki pa kot dediči po upravičencu niso dobili zemljišč v zakup v skladu z dogovorom, na katerega se sklicuje tožnica. Tožnica tako ni dokazala pravice uporabe na teh zemljiščih. Glede parc. št. 1540/127 pa je organ upošteval, da ima to parcelo v zakupu tožnica, zato B.B. nima soglasja za uporabo tega zemljišča. Ker je B.B. dokazal pravico uporabe za zemljišča s parc. št. 1540/45, 1173/1, 1172/1, 1504/77 in 1031/1, tožnica pa ne, je zato organ odločil, kot izhaja iz 1. in 3. točke izreka odločbe. Glede ostalih zemljiščih, na katerih ležita prekrivajočega GERK-a, za katere Petkovšek ni izkazal pravice uporabe, t. j. na delu parc. št. 1501, delu parc. št. 1030/14, delu parc. št. 1041/3 in delu parc. št. 1540/127, pa je organ odločil, kot izhaja iz 2. in 4. točke izreka te odločbe. V zvezi s pritožbenimi navedbami je drugostopni organ še navedel, da tudi po njegovi presoji pisni dogovor, sklenjen 8. 1. 1999 med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS in tožnico, ne predstavlja druge pravne podlage, iz katere bi izhajala pravica do uporabe po določbi 9. točke 1. odstavka 2. člena Pravilnika o RKG. Organu je namreč znano, da zakupne pogodbe, ki jih Sklad sklepa za območje, na katerih postopki denacionalizacije še niso zaključeni, v zakupno pogodbo vedno vključi klavzulo, da zakup preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Ker je bila v tej zadevi odločba o denacionalizaciji že izdana in je nesporno pravnomočna, so vse navedbe (pri)tožnice o zakupih brezpredmetne. Organ ne dvomi, da je tudi v tem primeru zakupna pogodba med Skladom in tožnico za parc. št. 1031/1, 1504/77, 1504/45, 1173/1 in 1172/1, prenehala veljati z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Zaradi tega s sklicevanjem na pravico uporabe nepremičnin v kompleksu ni dokazala pravice uporabe, saj ni niti lastnica, niti zakupnica, niti nima soglasja lastnikov oziroma solastnikov zemljišč, niti nima druge pravne podlage, iz katere izhaja pravica uporabe zemljišč, medtem ko ima B.B. dovoljenje oziroma soglasje lastnikov zemljišč za obdelovanje teh parcel. Tožnica je v tožbi uvodoma povzela potek dosedanjega postopka ter navedla, da je odločilen pojem v tej zadevi pojem zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva. Zakon o kmetijstvu (v nadaljnjem besedilu ZKme) ta pojem uporablja, vendar ne določa njegovega pomena in tudi ne vsebuje pooblastila za določitev tega pojma s podzakonskim aktom. Pravilnik o RKG je nezakonit v delu, kjer določa, da so zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva tista zemljišča, za katera ima nosilec kmetijskega gospodarstva pravico do uporabe. Pravilnik je s tako definicijo tudi zgrešil osnovni namen, zakaj je zakonodajalec sploh določil pojem zemljišča v uporabi kot pomembno okoliščino. Na ta pojem se namreč veže izvedba ukrepov kmetijske politike. Upravičenci za pridobitev sredstev iz naslova kmetijske politike so tista kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in izpolnjujejo predpisane pogoje (določba 13. člena ZKme). Zato, da bi se ugotovilo, katera kmetijska gospodarstva so dejanski upravičenci in izpolnjujejo pogoje, pa je ZKme določil zbirke podatkov, med katerimi je tudi evidenca grafične enote rabe zemljišče kmetijskih gospodarstev – GERK. ZKme v določbi 103. a člena določa, da je GERK strnjena površina kmetijskega ali gozdnega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi kmetijskega gospodarstva. Zakon torej ne govori o pravici do uporabe, ampak o dejanski uporabi. Smisel pa je v tem, da se sredstva iz naslova kmetijske politike dodeljujejo tistim, ki kmetijska zemljišča dejansko uporabljajo za kmetijsko dejavnost, ne pa tudi tistim, ki imajo morda pravico do uporabe, pa kmetijskih zemljišč ne uporabljajo za kmetijsko dejavnost. Zato je pomembno, kdo zemljišča dejansko uporablja in le-ta je upravičen do sredstev. To potrjuje tudi določba 11. odstavka 103. a člena ZKme, ki določa, da se zemljišč, za katera je ugotovljeno prekrivanje dveh ali več GERK, ne upošteva pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike. Kadar pride do prekrivajočega GERK-a, namreč nastane dvom o dejanski uporabi. Če se ugotovi prekrivanje GERK, pa zakon ne določa, kdo ima močnejšo pravico, ampak določa samo, da upravna enota obvesti vse nosilce kmetijskih gospodarstev, pri katerih je ugotovljeno prekrivanje in jih pozove k uskladitvi. Sama uskladitev je stvar civilnopravnega razmerja med dvema kmetijskega gospodarstvoma, ne pa upravnega organa. Že v odločbah omenjeni dogovor z dne 8. 1. 1999 pa je bil sklenjen pred izdajo četrte delne odločbe, št. ... z dne 13. 4. 1999, s katero so bile vrnjene upravičencu parc. št. 1031/1, 1504/77, 1504/45, 1173/1 in 1171/1, k.o. .... Na podlagi dogovora z dne 8. 1. 1999 je tožnica nadaljevala z obdelovanjem teh zemljišč in jih še sedaj obdeluje, medtem ko B.B. teh zemljišč ni nikoli obdeloval oziroma uporabljal. Že iz podatkov spisa pa je nedvomno razvidno, da tožnica dejansko obdeluje zemljišča. Je pa med tožnico in B.B. sporna sama pravna podlaga za posest oziroma uporabo zemljišča, ki pa se rešuje v civilnem postopku. Organ zato do rešitve civilnopravnega razmerja med tožnico in Petkovškom ne bi smel vpisovati sprememb v GERK. Javna korist pa je glede na določbo 11. odstavka 103. a člena ZKme v celoti že varovana s tem, da se zemljišča, za katera je ugotovljeno prekrivanje dveh ali več GERK-ov, ne upoštevajo pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike. Zato ugotavljanje pravice do uporabe ne more biti pogoj, niti predhodno vprašanje v postopku reševanja prekrivajočih GERK. Zato je predlagala ugoditev tožbi, odpravo obeh odločb in vrnitev zadeve prvostopnemu organu v ponovni postopek ter naložitev toženki povrnitev stroškov postopka, ki jih je tudi specificirala, v 15 dneh od vročitve sodbe.

Drugostopni organ kot zastopnik toženke je v odgovoru na tožbo predlagal zavrnitev tožbe iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi.

Stranka z interesom B.B. je v odgovoru na tožbo navedel, da nezakonitost in neskladnost Pravilnika o RKG ne more biti predmet presoje v upravnem sporu in tako tudi ne razlog za odpravo upravnih aktov, izdanih na njegovi podlagi. Tožnica bo morala postopek zaradi ugotovitve nezakonitosti Pravilnika začeti pred Ustavnim sodiščem RS. Četrta delna odločba z dne 13. 4. 1999 pa je pravnomočna, v kateri pa je tudi ugotovljeno, da ugotavljanje kompleksa ni več potrebno, saj iz določb 27. v zvezi z 22. členom ZDen izhaja, da je rok potekel 7. 12. 1998. Priglasila je tudi stroške postopka.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporen vpis GERK B.B. na parc. št. 1031/1, delu parc. št. 1504/77, 1504/45, 1173/1, 1172/1, vse k.o. ..., na kateri je bil vpisan GERK tožnice.

Po določbi 103. a člena ZKme (Uradni list RS, št. 51/06, ZKme-UPB 1) je GERK strjena površina kmetijskega ali gozdnega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva (določba 1. odstavka); evidenca GERK se vzpostavi za namen izvedbe ukrepov kmetijske politike (določba 2. odstavka). Če se ob postopku vpisa ali spremembe GERK ugotovi prekrivanje z GERK drugega ali drugih kmetijskih gospodarstev, upravna enota obvesti vse nosilce kmetijskih gospodarstev, pri katerih je ugotovljeno prekrivanje, in jih pozove k uskladitvi (določba 10. odstavka 103. a člena ZKme). Po določbi 12. odstavka 103. a člena ZKme minister podrobneje predpiše način vzpostavitve, določitve in vzdrževanja podatkov o GERK, način posredovanja podatkov in sprememb, vsebino izpisov ter obseg in vrste sprememb, ki bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov. Po določbi 2. odstavka 16. člena Pravilnika o RKG (Uradni list RS, št. 121/06) v primeru, če nosilec, ki želi vpis GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, predloži dokazila, ki izkazujejo pravico do uporabe tega zemljišča, upravna enota pozove nosilca, ki ima vpisan GERK na tem zemljišču, da se z nosilcem, ki želi vpis GERK, sporazume o vpisu GERK oz. da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe teh zemljišč; če nosilec, ki ima na spornem zemljišču vpisan GERK, teh dokazil ne predloži, upravna enota na spornem zemljišču vpiše nosilca, ki je predložil dokazila. Pravico do uporabe pa ima po določbi 9. točke 1. odstavka 2. člena Pravilnika o RKG nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oz. ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje lastnikov oz. solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč.

Na citirane določbe Pravilnika o RKG je odločitev o vpisu GERK B.B. na zgoraj navedena zemljišča, na kateri je imela vpisane GERK-e tožnica, oprl prvostopni organ, po tem ko je štel pravico do uporabe teh zemljišč s strani B.B. za izkazano (upoštevana je bila pravnomočna četrta delna odločba o denacionalizaciji, št. ... z dne 13. 4. 1999, s katero so bile pok. F.F. ta zemljišča vrnjena v last, dodatni sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v g., opr. št. ... z dne 9. 10. 2001, ter izkazano soglasje solastnikov teh zemljišč B.B. za njihovo obdelavo), s strani tožnice pa za neizkazano (tožnica se je glede teh zemljišč sklicevala na okoliščine, da so bila predmetna zemljišča v denacionalizaciji vrnjena le z vzpostavitvijo lastninske pravice in ne v posest glede na določbo 27. člena ZDen, saj so sestavni del funkcionalno zaokroženega kompleksa kmetijskih zemljišč, ki ga kot celoto obdeluje tožnica, in da fizična delitev kompleksa, tako kot določa ZDen, (še) ni bila izvedena, da predmetnih zemljišč B.B. nima v posesti – kar med strankama niti ni sporno -, pač pa na račun teh zemljišč obdeluje drugo, s strani SKZG dodeljeno zemljišče iz kvote zemljišč, katerih posest je tožnica na podlagi dogovora s SKZG z dne 8. 1. 1999 prepustila prav z namenom, da SKZG na teh odstopljenih zemljiščih dodeli začasno posest denacionalizacijskim upravičencem, katerih vrnjena zemljišča se nahajajo v območju kompleksov, da pa zato tožnica obdrži v obdelavi zaokrožene zemljiške komplekse).

Sodišče se strinja s tožnico, da je glede na zgoraj citirane določbe 1. in 2. odstavka 103. a člena ZKme dejanska uporaba zemljišča pravno pomembna okoliščina, ki jo je ob odločanju ob vpisu GERK treba upoštevati, ter da so pravno pomembne tudi druge okoliščine, na katere se tožnica v zvezi z dejansko uporabo predmetne parcele sklicuje (nadaljevanje dejanske obdelave predmetnih zemljišč, ne glede na sicer pravnomočno denacionalizacijsko odločbo, ker le-ta niti niso bila vrnjena tudi v posest, ampak z vzpostavitvijo lastninske pravice in ker gre za zemljišča v kompleksu, ki še ni bil razdeljen v skladu z določbo 27. člena ZDen), pa tudi okoliščina o prepustitvi s strani tožnice drugih zemljišč za dodelitev začasne posesti denacionalizacijskim upravičencem, katerih vrnjena zemljišča se nahajajo v območju kompleksov (tožnica zatrjuje, da je bila tudi stranki z interesom dodeljena začasna posest na drugi parceli), v zvezi s katero se tožnica sklicuje na dogovor s SKZG z dne 8. 1. 1999. Tudi po mnenju sodišča tako citirane določbe 1. in 2. odstavka 103. a člena ZKme ne dajejo podlage za opredelitev GERK in vpis GERK na nosilca ob restriktivni razlagi in uporabi določbe 9. točke 1. odstavka 2. člena Pravilnika o RKG, po kateri more biti uporaba zemljišča izkazana le s formalnim pravnim naslovom, ki priznava pravico do uporabe, ne da bi bila upoštevana tudi dejanska uporaba zemljišča, ki pa mora biti za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike izkazana (po določbi 2. odstavka 103. a člena ZKme se evidenca GERK vzpostavlja za namen izvedbe ukrepov kmetijske politike).

Ker ob nepravilni razlagi in uporabi določb ZKme in Pravilnika o RKG navedenih okoliščin prvostopni organ pri odločanju o vpisu GERK na podlagi določbe 2. odstavka 16. člena Pravilnika o RKG ni upošteval, je po presoji sodišča dejansko stanje v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno ter je izpodbijana odločba nezakonita. Sodišče jo je zato na podlagi 4. in 2. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US) odpravilo ter zadevo na podlagi določbe 3. odstavka tega člena vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek, v katerem naj prvostopni organ upošteva zgoraj povzete okoliščine na strani tožnice ter pri tem upošteva pravno mnenje sodišča in glede na rezultat ugotovitvenega postopka o zadevi ponovno odloči. K 2. točki izreka: Sodišče je zahtevku tožnice za povrnitev stroškov postopka ugodilo v skladu z določbo 3. odstavka 25. člena ZUS-1 in na tej podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki v določbi 2. odstavka 3. člena določa, da se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in ga je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 350 EUR, povečani za 20 % DDV, glede na sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 408/2008 z dne 25. 9. 2008. K 3. točki izreka: Odločitev o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov postopka stranke z interesom pa je sodišče sprejelo smiselno določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1.