Jedro

Glede na določbe ZPP plačilo sodne takse za pritožbo v pravdnem postopku ni procesna predpostavka, saj ZPP konkretno opredeljuje primere, ko se plačilo sodne takse šteje za procesno predpostavko. To pomeni, da pravica do pravnega sredstva ni odvisna od plačila sodne takse in je sodišče prve stopnje zmotno na podlagi 8. člena ZST zaradi neplačila sodne takse (oz. zaradi nepredložitve potrdila o plačilu) štelo pritožbo za umaknjeno. Pravica do pritožbe je namreč ustavno zagotovljena pravica, zato je potrebno omejitve te pravice obravnavati zelo ozko.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožene stranke z dne 6.12.2002 štelo za umaknjeno.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka smiselno iz pritožbenega razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je sodno takso za pritožbo plačala dne 19.12.2002, to je v postavljenem 15 dnevnem roku, kar izkazuje s priloženim izpiskom SKB d.d. z dne 19.12.2002 in je o tem obvestila sodišče s priloženim dokazilom dne 20.12.2002. Zaradi tega je mnenja, da ni podlage za izdajo sklepa, s katerim je naslovno sodišče odločilo, da se šteje, da je pritožba umaknjena.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in v mejah razlogov, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur.l. RS št. 26/99 in 96/2002) pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v postopku ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, dejansko stanje je popolno ugotovilo, je pa pri odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep in štelo pritožbo tožene stranke za umaknjeno, ker toženka niti po opominu ni plačala predpisane takse oziroma predložila dokazila o plačilu te takse. Sodišče je odločitev oprlo na 1. odst. 8. člena Zakona o sodnih taksah (ZST - Ur.l. RS št. 1/90 - 93/2001), ki določa, da v primeru, če taksa za vlogo, s katero se predlaga izdaja odločbe ali oprava dejanja ali za pravno sredstvo, niti po opominu ni v celoti plačana, ali če vlogi ni priloženo dokazilo o plačilu sodne takse in niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, sodišče šteje vlogo za umaknjeno, če zakon ne določa drugače. Po navedeni določbi je neplačilo sodne takse oziroma nepredložitev dokazila o plačilu te takse dejansko opredeljeno kot procesna predpostavka. Vendar je v zvezi s tem potrebno poudariti, da z ozirom na določbe ZPP plačilo sodne takse za pritožbo v pravdnem postopku ne moremo šteti kot procesno predpostavko. ZPP, ki določa pravila pravdnega postopka namreč konkretno opredeljuje primere, ko se plačilo sodne takse šteje za procesno predpostavko. Omenjeni zakonski predpis pa ne določa plačila sodne takse kot procesno predpostavko za dovoljenost pritožbe zoper sodbo oziroma sklep po določbah 333. do 336. člena ZPP, kar pomeni, da pravica do pravnega sredstva ni odvisna od plačila sodne takse. Pravica do pritožbe je namreč ustavno zagotovljena pravica, zato je potrebno omejitve te pravice obravnavati zelo ozko. Iz navedenih razlogov je potrebno ugotoviti, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je pritožbo tožene stranke zaradi neplačila sodne takse oziroma nepredložitve potrdila o plačilu te takse štelo za umaknjeno, zmotno uporabilo materialno pravo.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.