Jedro

Tožeča stranka izpodbija upravni akt v delu, ki je bil z odločbo pritožbenega organa spremenjen glede zneska, s katerim se tožeča stranka ne strinja. To pomeni, da je bil prvostopenjski sklep v tem delu odpravljen in ga je pritožbeni organ nadomestil s svojo vsebinsko odločitvijo, ki bo izvršena v 30-tih dneh od vročitve odločbe tožniku z nakazilom zneska na njegov račun.

V pravni položaj tožeče stranke glede pravice do povračila stroškov posega 1. točka izreka drugostopenjske odločbe, zoper katero je dopusten upravni spor, na kar je bila tožeča stranka tudi opozorjena v pravnem pouku navedene odločbe, ne pa prvostopenjski sklep. Ker slednji nima narave upravnega akta v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ne more biti predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila tožbo zoper uvodoma navedeno odločbo drugostopenjskega organa in predlagala, naj sodišče omenjeno odločbo v zvezi s prvostopenjskim sklepom odpravi. Z izpodbijano odločbo je drugostopenjski organ ob reševanju pritožbe tožeče stranke spremenil 5. točko prvostopenjskega sklepa z dne 14. 1. 2015 in sicer tako, da je tožeči stranki priznal stroške postopka v višini 34,71 EUR namesto na prvi stopnji priznanih 33,73 EUR, v preostalem delu pa je ostal izrek nespremenjen (1. točka izreka). Glede preostalega dela je bila pritožba zavrnjena (2. točka izreka), prav tako tudi zahteva tožeče stranke za vračilo stroškov (3. točka izreka).

2. Tožeča stranka je z vlogo z dne 21. 8. 2015 tožbo popravila. V vlogi pojasnjuje, da jo vlaga v izogib dvomu, kateri akt izpodbija s tožbo. Navaja, da jo vlaga zoper prvostopenjski sklep. Sodišču predlaga, da njeni tožbi ugodi, prvostopenjski sklep (v povezavi z odločbo upravnega organa druge stopnje), kot nezakonit, odpravi in ji prizna povrnitev vseh stroškov tega upravnega spora ter stroškov, nastalih v postopku pred prvostopenjskim in drugostopenjskim organom, z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in prvostopenjski sklep (v povezavi z odločbo upravnega organa druge stopnje) odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje, z navodilom, naj tožeči stranki v celoti prizna priglašene stroške nastale v postopkih pred prvostopenjskim in drugostopenjskim organom, naloži pa naj ji tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožba ni dovoljena.

4. V upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Upravni akt po tem zakonu je tudi upravna odločba, s katero je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek istega člena).

5. Tožeča stranka izpodbija sklep z dne 14. 1. 2015, s katerim so ji bili priznani stroški postopka v odmerjeni višini in odločeno, da se izplačajo na njen račun v 30-tih dneh od vročitve odločbe. Upravni akt izpodbija torej v delu, ki je bil z odločbo pritožbenega organa spremenjen glede zneska, s katerim se tožeča stranka ne strinja. To pomeni, da je bil prvostopenjski sklep v tem delu odpravljen in ga je pritožbeni organ nadomestil s svojo vsebinsko odločitvijo, ki bo izvršena v 30-tih dneh od vročitve odločbe tožniku z nakazilom zneska na njegov račun. Ob odločitvi namreč ni posegel v tisti del izreka prvostopenjskega sklepa, v katerem sta bila določena rok in način izvršitve obveznosti, s tem je drugostopenjski organ odločil, da tudi za stroške, do katerih je tožnik upravičen, velja enak rok in način izvršitve, kot sta bila že navedena v izreku prvega upravnega akta.

6. Navedeno pomeni, da v pravni položaj tožeče stranke, glede pravice do povračila stroškov, posega 1. točka izreka drugostopenjske odločbe, zoper katero je dopusten upravni spor, na kar je bila tožeča stranka tudi opozorjena v pravnem pouku drugostopenjske odločbe, ne pa prvostopenjski sklep. Ker slednji nima narave upravnega akta v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ne more biti predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu. Sodišče je zato tožbo zavrglo iz razloga po 4. in 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. K točki II izreka:

7. Kadar sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).