Jedro

V skladu z določbo 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Po navedenem predpisu se poleg vlagatelja upoštevajo tudi otroci, ki so jih vlagatelji dolžni preživljati po zakonu. Navedeni predpis je ZZZDR, ki določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, če se otrok redno šola, pa so ga dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26 leta starosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi odločbe navaja, da mora prosilec med drugim izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke in prejemke prosilca ter njegove družine ter glede na premoženje, ki ga imata prosilec in njegova družina. Po določbi 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki se uporablja v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), se brezplačna pravna pomoč, kljub dejstvu, da prosilec glede dohodkov izpolnjuje pogoje za dodelitev le-te, ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina premoženje oziroma prihranke, ki se upoštevajo po ZSVarPre, ter dosegajo višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 13.862,88 EUR. Tožena stranka je glede prosilke upoštevala, da gre za dva družinska člana, saj sina A.A. po določbah ZUPJS ni mogoče šteti kot družinskega člana. Nadalje je bilo v postopku ugotovljeno, da je prosilkin partner lastnik nepremičnine parc. št. 2343/19 k.o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo, katere posplošena tržna vrednost znaša 107.895,00 EUR. Uporabna površina stanovanjske stavbe po pravilniku o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb znaša 108 m2, k čemur je treba prišteti še površino kleti, ki ob upoštevanju korekcijskih faktorjev po navedenem pravilniku znaša 40 m2. Skupna površina, ki se upošteva, tako znaša 148 m2. Presežek primerne velikosti stanovanja ob upoštevanju prosilke in njenega partnerja znaša 58 m2, kar pomeni, da imata prosilka in njen družinski član premoženje, ki se v skladu s 27. členom ZSVarPre upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in sicer v višini 42.283,18 EUR. Pri tem tožena stranka tudi ugotavlja, da na navedenih nepremičninah ne obstaja nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu.

2. Tožnica v tožbi ugovarja, da je sodišče napačno ocenilo njeno materialno stanje. Sama ni lastnica nobene nepremičnine niti nima dohodka, zato je upravičena do brezplačne pravne pomoči. Glede na 4 družinske člane tako premoženje ne presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Sodišče je napačno ugotovilo, da sin A.A. ni družinski član. V hiši živi tožnica s partnerjem in dvema otrokoma, tako da pri ugotavljanju površine stanovanjske stavbe nimajo premoženja in ne presegajo 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, da bi lahko plačali odvetnika. Kolikor pa ne razpolagaš z denarnimi sredstvi, si ne moreš privoščiti odvetnika. Tožnica predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi glede na premoženje, s katerim razpolaga prosilec in njegova družina. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe ZSVarPre. V skladu z določbo 27. člena navedenega zakona se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po navedenem zakonu in njegova vrednost dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar trenutno znaša 13.862,88 EUR. To pomeni, da tudi v primeru, če bi prosilec glede na dohodke sicer izpolnjeval pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se mu ta ne odobri, če ima premoženje, ki dosega ali presega navedeno vrednost. 6. V postopku ni sporno, da je tožničin partner lastnik nepremičnine, v kateri prebivata oba, ter da vrednost navedene nepremičnine na podlagi množičnega vrednotenja nepremičnin znaša 107.895,36 EUR. Po določbi 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), se kot premoženje ne upošteva stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, in sicer do vrednosti primernega stanovanja. Velikost primernega stanovanja pa se ugotavlja na podlagi drugega odstavka 17. člena istega zakona in sicer glede na predpise, ki urejajo dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja in vrednostjo primernega stanovanja. V konkretnem primeru je tožena stranka v skladu z navedenimi predpisi tudi po mnenju sodišča pravilno ugotovila, da znaša velikost primernega stanovanja 90 m2 (za dve osebi) ter da presežek primerne velikosti stanovanja znaša 58 m2, kar ob upoštevanju posplošene tržne vrednosti stanovanja znaša 42.283,18 EUR.

7. Tožnica v tožbi ugovarja, da v hiši živijo 4 člani (tožnica s partnerjem in dvema otrokoma). Navedeni ugovor ni utemeljen. Tožnica je namreč v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot družinska člana navedla le partnerja in sina A.A. (tri člane), zato njen ugovor, da bi morala tožena stranka pri ugotavljanju površine primernega stanovanja upoštevati štiri člane, nima podlage v podatkih spisa.

8. Neutemeljen pa je tudi ugovor glede sina A.A. kot družinskega člana. V skladu z določbo 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Po navedenem predpisu se poleg vlagatelja upoštevajo tudi otroci, ki so jih vlagatelji dolžni preživljati po zakonu. Navedeni predpis je Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, če se otrok redno šola, pa so ga dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26 leta starosti. Sin A.A. pa je že polnoleten ter je po podatkih v obrazcu o družinskem članu tudi že zaposlen. Glede na navedeno ga torej za potrebe tega postopka ni mogoče šteti za družinskega člana v smislu določb ZUPJS. Zato je tudi po presoji sodišča tožena stranka pri ugotavljanju materialnega položaja pravilno upoštevala le tožnico in njenega partnerja. Ugovorov glede same nepremičnine ter njene vrednosti pa tožnica v tožbi ne navaja. Ker se pogoj iz ZSVarPre oziroma ZUPJS ne nanaša samo na denarne prihranke prosilca, temveč tudi na siceršnje premoženje (med drugim nepremičnine, kapitalske deleže, vrednostne papirje, osebna in druga vozila), tudi ni mogoče upoštevati tožničinega ugovora, da ne razpolaga z denarnim zneskom, ki bi dosegel ali presegal 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

9. Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).