Jedro

Odgovornost zavarovalnice je izključena, če obstaja vzročna zveza med zavarovančevo alkoholiziranostjo in nezgodo. Zavarovanec oziroma tožnik pa lahko v vsakem trenutku dokazuje, da alkoholiziranost ni bila vzrok za nezgodo.

Zavarovalnica je bila dolžna izplačati zavarovalnino v roku, ki ga določa 1. odstavek 943. člena OZ, to je v 14 dneh, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal.

Izrek

Pritožbi tožnika se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točkah 2, 3 in 4 tako spremeni, da sedaj glasi:

1. Tožena stranka je dolžna tožniku poleg 234,49 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, plačati tudi 5.112,92 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od 27.7.2004 dalje do plačila in mu povrniti pravdne stroške v znesku 1.182,05 EUR, vse v roku 15 dni od prejema sodbe in pod izvršbo.

2. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 411,83 EUR v roku 15 dni po prejemu drugostopne sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi in pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je umik tožbe v 2. alineji za obdobje od 27.7.2004 do 11.8.2008 vzelo na znanje in postopek v tem delu ustavilo. S sodbo na podlagi pripoznave je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 15 dni plačati 5.112,92 EUR in 234,49 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (druga točka izreka), s sodbo pa je zavrnilo, kar je tožnik zahteval več ali drugače (3. točka izreka). Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 35,68 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (4. točka izreka).

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil tožnik. Pritožuje se zoper odločitev sodišča o pričetku teka zakonitih zamudnih obresti in zoper odločitev o stroških postopka. Navaja, da ne drži, da je tožena stranka lahko ugotovila obstoj obveznosti šele po prejemu pripravljalne vloge z dne 21.1.2009. Tožeča stranka je na poziv tožene stranke vso zahtevano dokumentacijo posredovala 28.10.2004 – tedaj je bila zahteva popolna. Na podlagi prejete dokumentacije je izplačilo zavarovalnine odklonila, ker je imel zavarovanec v krvi več kot en promil alkohola. Neobstoj vzročne zveze je tožnik zatrjeval v vlogi z dne 25.3.2005 tč. 4 in 5, ter vlogi z dne 28.9.2005. Tožena stranka nikoli kasneje ni zahtevala predložitve kakršnekoli dodatne dokumentacije. Zavarovanec je bil umorjen, umor pa že po sami definiciji pomeni odvzem življenja s strani tretje osebe, pri čemer nobeno ravnanje žrtve ne more upravičiti ravnanja storilca. Ravnanje tretje osebe ne more biti v pravno upoštevni vzročni zvezi z ravnanjem žrtve, še manj pa je lahko v vzročni zvezi z žrtveno alkoholiziranostjo. Po splošnih pogojih pa mora biti podana vzročna zveza med alkoholiziranostjo zavarovanca in nastalo nezgodo. O čem takem v tem primeru ni moč govoriti. Kritje je po zavarovalni polici lahko izključeno le v primeru, ko zavarovanec pod vplivom alkohola z lastnim ravnanjem povzroči škodni primer. Tožeča stranka ni bila dolžna dokazovati neobstoja vzročne zveze, ker ni šlo za primer iz 10. odstavka 1. točke 9. člena Pogojev. Tožena stranka bi morala plačati zavarovalnino, ne glede na potek dogodkov, katerim je sledil umor. Ugotovitve sodišča, da tožena stranka ni imela podlage za izplačilo zavarovalnine so v nasprotju z izvedenimi dokazi in celo v nasprotju z dejanskimi navedbami stranke same, saj tekom postopka omenjenega dejstva sploh ni zatrjevala. Tožena stranka nikoli ni ugovarjala obrestnemu delu. Ugovor teka zamudnih obresti spada v trditveno in dokazno breme tožene stranke, zato o ugovoru glede teka zamudnih obresti sploh ni bilo mogoče odločati. V obrestnem delu je tožena stranka izrecno ugovarjala le v delu, ki se je nanašal na izplačilo po polici življenjskega zavarovanja (tč. II. odgovora na tožbo). Sodišče ne sme samo samovoljno upoštevati dejstev, na katera se nobena od strank ne sklicuje. Tožena stranka je šele na zadnjem naroku povsem pavšalno zavrnila zahtevek v obrestnem delu, takrat pa je že bila prekludirana. Sodišče je s tem, ko je ugotavljalo nezatrjevana dejstva, prekršilo razpravno načelo, to pa je vplivalo na nepravilnost in nezakonitost izpodbijane sodbe, saj je prav zaradi ugotovitve takega dejstva sodišče zavrnilo obrestni zahtevek. Sodišče pa je tudi napačno uporabilo določilo 157. člena ZPP. Dejanski stan za uporabo citiranega člena ni podan. Napačna je ugotovitev, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. Tudi v pravdnem postopku se je tožena stranka zahtevku upirala in tudi na naroku 10.12.2008 vztrajala pri odklonilnem stališču, ne glede na še dodatno predloženo dokumentacijo. Po povedanem pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožeči stranki prisodi tudi zakonske zamudne obresti od 5.112,92 EUR za čas od 28.7.2004 dalje do plačila, toženi stranki pa naloži v plačilo tudi pravdne stroške tožeče stranke.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožena stranka je zavračala izplačilo zavarovalnine, ker je imel zavarovanec – pokojni sin tožnika, v času nezgode v krvi 1,22 g/kg, v urinu pa 1,81 g/kg alkohola. Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb PGNE001, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe, pa v 9. členu 1. točka 10. odstavek določajo, da so izključene vse obveznosti tožene stranke za nezgode, ki nastanejo zaradi delovanja alkohola, mamil na zavarovanca ob nezgodi in sicer, če je kot voznik motornega vozila imel v krvi več kot 0,5 promila alkohola ali več kot 1 promil ob drugih nezgodah. V tem primeru gre za drugo nezgodo. Odgovornost zavarovalnice je torej izključena, če obstaja vzročna zveza med zavarovančevo alkoholiziranostjo in nezgodo. Zavarovanec oziroma tožnik pa lahko v vsakem trenutku dokazuje, da alkoholiziranost ni bila vzrok za nezgodo. Slediti je pritožbi, ki pravi, da umor, za kar je v spornem primeru šlo, že po sami definiciji pomeni odvzem življenja s strani tretje osebe. Ravnanje tretje osebe pa ni v vzročni zvezi med alkoholiziranostjo žrtve in nastalo posledico. Tožeča stranka je na zahtevo tožene stranke predložila zahtevane dokumente, zatrjevala pa je tudi neobstoj vzročne zveze. Tožena stranka je bila tako dolžna izplačati zavarovalnino v skladu z Obligacijskim zakonikom (943. člen OZ) in to v roku, ki ga določa 1. odstavek 943. člena, to je v 14 dneh, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal. Če v tem roku ne izplača zavarovalnine, zapade v zamudo in je zato dolžna plačati tudi zakonite zamudne obresti. Tožena stranka je zašla v zamudo 27.7.2004, zato je dolžna tožeči stranki od tedaj dalje plačati tudi zakonite zamudne obresti.

Pritožbeno sodišče pa sledi pritožbi tudi v delu, ki se nanaša na plačilo stroškov pravdnega postopka. Ne drži ugotovitev prvega sodišča, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. Tožba je bila potrebna, saj je tožnik s tožbo prišel do želenega rezultata, torej, da mu je tožena stranka dolžna izplačati zavarovalnino. Tožena stranka je šele na drugem naroku za glavno obravnavo zahtevek pripoznala. Tožnik je z zahtevkom uspel, zato mu je tožena stranka dolžna povrniti stroške pravdnega postopka (154. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je stroške tožnika v postopku na prvi stopnji odmerilo na 1.182,05 EUR. To so stroški zastopanja po odvetniku, sodnih taks, 2 % administrativnih stroškov in 20 % DDV. Specifikacija je razvidna iz spisa (list. št. 47).

Tožnik je uspel tudi s pritožbo, zato mu je tožena stranka dolžna povrniti tudi pritožbene stroške v višini 411,83 EUR (2. odstavek 165. člena ZPP). To so stroški odvetnika povečani za 2 %, administrativnih stroškov, 20 % DDV in sodne takse za pritožbo. Specifikacija je razvidna iz spisa (list. št. 61).