Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Čeprav drži, da enostranska odpoved pooblastila predstavlja razlog na strani upravičenca do brezplačne pravne pomoči, zaradi katerega postavljeni odvetnik več ne more v redu opravljati svoje dolžnosti, pa je tožniku pred odločitvijo o razrešitvi odvetnika, ki obenem pomeni uporabo določb o vračilu brezplačne pravne pomoči, kljub temu treba dati možnost, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi na način, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh okoliščinah konkretnega primera.
I.Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 1685/2024-15 z dne 21. 2. 2025 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.
II.Zahtevek stranke z interesom odvetnice A. A. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
1.Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju tožena stranka) je z odločbo opr. št. Bpp 1685/2024-15 z dne 21. 2. 2025 odločil, da se odvetnica A. A. v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči, ki je bila dodeljena tožniku v obsegu sestave in vložitve vseh potrebnih vlog pri sodišču ter zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje, in sicer v postopku Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II Kpr 62814/2024 in po vložitvi obtožnice do izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje o zaključku navedenega postopka pred sodiščem prve stopnje in ki je bila odvetnici zaupana na podlagi odločbe opr. št. Bpp 1685/2024 z dne 21. 11. 2024, ki jo je izdalo Okrožno sodišče v Mariboru, razreši (I. točka izreka). Šteje se, da tožniku ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč in se ugotovi, da mu je bila neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, dodeljene z odločbo št. Bpp 1685/2024 z dne 30. 9. 2024 (II. točka izreka). Tožnik je dolžan povrniti Republiki Sloveniji 3.008,96 EUR, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, v roku 30 dni od prejema te odločbe, do takrat brezobrestno, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila, in sicer na račun Okrožnega sodišča v Mariboru, naveden v III. točki izreka. Tožniku se naloži tudi vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči, in sicer v znesku, ki bo izplačan odvetnici A. A. na podlagi sklepa o odmeri stroškov, ki se izplačajo iz naslova brezplačne pravne pomoči, v roku 30 dni od prejema sklepa, s katerim bodo oziroma so bili odmerjeni stroški odvetnice A. A. v zvezi s postopkom, ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod opr. št. II Kpr 62814/2024 oziroma sedaj opr. št. I K 62814/2024 Okrožnega sodišča v Mariboru, in sicer v roku 30 dni od prejema sklepa o odmeri stroškov odvetnika brezobrestno, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila, vse na račun Okrožnega sodišča v Mariboru, naveden v IV. točki izreka.
2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožniku z odločbo št. Bpp 1685/2024 z dne 30. 9. 2024 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave in vložitve vseh potrebnih vlog pri sodišču ter zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje, in sicer v postopku Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II Kpr 62814/2024 in po vložitvi obtožnice do izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje o zaključku navedenega postopka pred sodiščem prve stopnje. Za izvedbo brezplačne pravne pomoči je bil najprej določen odvetnik B. B. Navedeni odvetnik je bil nato z odločbo št. Bpp 1685/2024 z dne 21. 11. 2024 razrešen zaradi odpovedi pooblastila s strani tožnika, za nadaljnjo izvedbo brezplačne pravne pomoči pa je bila določena odvetnica A. A.
3.Tožena stranka je dne 31. 1. 2025 s strani odvetnice A. A. prejela napotnico s priglašenimi storitvami ter dopisom tožnika z dne 21. 1. 2025, iz katerega izhaja, da odvetnici preklicuje pooblastilo. Tožena stranka je tako ugotovila, da obstoji razlog po desetem odstavku 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), na podlagi katerega lahko postavljeni odvetnik zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. V zadevi namreč odvetnik svojega dela po izdani odločbi o dodeljeni brezplačni pravni pomoči ne more opravljati iz razloga, ker mu je upravičenec preklical pooblastilo. Skladno z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP pa se v primeru, če pristojni organ razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka (t. j. iz razlogov na strani upravičenca), šteje, da upravičencu brezplačna pravna pomoč ni bila dodeljena in se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Na podlagi drugega odstavka 43. člena ZBPP je zato tožena stranka odločila, da je tožnik dolžan vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer stroške odvetnika B. B., ki so bili odmerjeni in plačani na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 1685/2024 z dne 16. 12. 2024 v višini 3.008,96 EUR. Te stroške je dolžan tožnik povrniti v roku 30 dni od prejema te odločbe. Prav tako je tožena stranka tožniku naložila tudi plačilo stroškov odvetnice A. A., o višini katerih do izdaje izpodbijane odločbe še ni bilo odločeno.
4.Zoper navedeno odločbo tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da mu je dne 21. 2. 2025 Okrožno sodišče v Mariboru izdalo odločbo za nazaj. Pojasnjuje, da odvetnik B. B. pravzaprav ni bil njegov odvetnik, temveč ga je zastopal C. C., ki mu je dejal, da ima toliko strank, da si naj poišče drugega odvetnika. Odvetnik tako res ni mogel opravljati svojega dela po izdani odločbi o dodeljeni brezplačni pravni pomoči, vendar ne iz razlogov, ki so na strani upravičenca, ampak je odvetnik sam rekel, naj si zaradi povečanega obsega dela najde drugega odvetnika. Prav zato je bila za nadaljnjo izvedbo brezplačne pravne pomoči določena odvetnica A. A. Pri tem prereka navedbo v 5. točki obrazložitve izpodbijane odločbe, da mu ni bila odobrena brezplačna pravna pomoč, saj mu je bila dne 21. 11. 2024 odobrena brezplačna pravna pomoč tudi za vnaprej pri odvetnici A. A. Sprašuje se, kako je možno, da je bila brezplačna pravna pomoč, ki je bila delno ugodena 30. 9. 2024 in enako 21. 11. 2024, dne 21. 2. 2025 naenkrat spremenjena in brez predhodnega obvestila neveljavna oziroma neupravičena. Smatra, da je bil zaveden, da se mu ponuja brezplačna pravna pomoč, saj je verjel, da mu bo nekdo, ki se bo resnično trudil, lahko nudil najboljšo pravno pomoč.
5.Po pozivu sodišča na dopolnitev oziroma popravo tožbe je tožnik še dodatno navedel, da se je tožena stranka v izpodbijani odločbi postavila na nepravilno stališče in je napačno razumela "preklic" pooblastila izvajalcem brezplačne pravne pomoči z njegove strani. Pojasnjuje, da je sicer želel razrešiti določena odvetnika oziroma je želel spremembo izvajalcev brezplačne pravne pomoči, vendar se je zaradi nevednosti, nepoznavanja pravnega izrazoslovja in kot prava neuka stranka napačno izrazil in je odvetnikoma namesto razrešitve oziroma spremembe pomotoma preklical pooblastila. Poudarja, da ni želel zlorabiti brezplačne pravne pomoči, saj mu je slednja nujno potrebna, o čemer lahko izpovesta njegova starša Č. Č. in D. D. Meni, da bi mu moral upravni organ glede na vse navedene okoliščine podati navodila oziroma ga vsaj opozoriti na posledice ravnanj. Predlaga, da se tožbi ugodi in se izpodbijana odločba odpravi, podredno pa, da se izpodbijana odločba v delu, v katerem se glasi, da je bila tožeči stranki neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč in da slednja ni upravičena do brezplačne pravne pomoči po odločbi Bpp 1685/2024 z dne 30. 9. 2024 ter da je tožeča stranka dolžna povrniti RS 3.008,96 EUR, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči in nadaljnje stroške odvetnice A. A., ki jih bo tožena stranka odmerila odvetnici A. A., spremeni tako, da se glasi, da je tožeča stranka bila upravičena do brezplačne pravne pomoči in da ničesar ni dolžna povrniti RS iz naslova brezplačne pravne pomoči.
6.Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis opr. št. Bpp 1685/2024, odgovora na tožbo pa ni podala.
7.V skladu z drugim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) je sodišče vročilo tožbo v odgovor stranki z interesom, odvetnici A. A. Slednja je v odgovoru na tožbo pojasnila, da je preklic pooblastila razumela kot preklic v celoti, torej kot odločitev tožnika, da se z zastopanjem zaključi. Iz navedenega razloga ni mogla nadaljevati zastopanja niti v okviru brezplačne pravne pomoči, ne glede na to, kako se formalno presoja vsebina preklica pooblastila. V kolikor bi sodišče presodilo, da tožnik ni želel prekiniti pravice do brezplačne pravne pomoči, temveč le zamenjati izvajalca, pa poudarja, da je z izrečenim preklicem pooblastila bistveno porušeno zaupanje med stranko in odvetnikom. Takšna porušitev zaupanja predstavlja legitimen razlog za prenehanje zastopanja, kot izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse in odvetniških standardov. V takšnih primerih zamenjava izvajalca brezplačne pravne pomoči ni zgolj dopustna, temveč nujna, saj je učinkovito pravno zastopanje brez medsebojnega zaupanja nemogoče. Priglaša tudi stroške zastopanja po pooblaščenem odvetniku.
8.Tožba je utemeljena.
9.Predmet presoje v obravnavani zadevi je odločba o razrešitvi odvetnice A. A., obenem pa je bilo ugotovljeno, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč in je posledično dolžan povrniti že izplačani znesek 3.008,96 EUR ter v času izdaje izpodbijane odločbe še neizplačani znesek odvetnici A. A. na podlagi sklepa o odmeri stroškov.
10.Pristojni organ lahko o razrešitvi postavljenega odvetnika odloča tako na zahtevo upravičenca (deveti odstavek 30. člena ZBPP) kot tudi na zahtevo odvetnika (deseti odstavek 30. člena ZBPP). Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ postavi drugega. V skladu z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP se v primeru, če strokovna služba za brezplačno pravno pomoči razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz prejšnjega (desetega) odstavka, t. j. iz razlogov na strani upravičenca, šteje, da upravičencu ni bila odobrena brezplačna pravna pomoč in se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. V drugem odstavku 43. člena ZBPP je nadalje določeno, da je upravičenec dolžan neupravičeno prejeto BPP vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonitimi zamudnimi obrestmi; vračilo oziroma plačilo sredstev je prihodek proračuna Republike Slovenije. O načinu in času vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči odloči pristojni organ za BPP v odločbi, s katero ugotovi neupravičeno prejeto BPP in naloži upravičencu vračilo neupravičeno prejete pomoči (tretji odstavek 43. člena ZBPP).
11.Opisana ureditev izhaja iz predpostavke, da mora biti za to, da odvetnik lahko v redu opravlja svoje delo, med prosilcem in odvetnikom vzpostavljen ustrezen odnos, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Ker se prosilcu zaradi njegovega slabega premoženjskega stanja omogoči pravna pomoč v breme javnih sredstev, se je prosilec dolžan obnašati odgovorno, kar pomeni, da je z odvetnikom, ki mu je dodeljen, dolžan sodelovati tako, da mu odvetnik lahko pomaga v najboljši meri, saj v nasprotnem primeru svojega dela ne more v redu opravljati. Upravičenec do brezplačne pravne pomoči pa brez utemeljenih razlogov tudi ne more zahtevati razrešitve postavljenega odvetnika, ne da bi to imelo posledice v smislu upravičenosti do brezplačne pravne pomoči.
12.Odločitev o razrešitvi odvetnika iz razlogov na upravičenčevi strani ima za prosilca daljnosežne posledice, saj pomeni, da prosilec ob drugi razrešitvi odvetnika iz tega razloga izgubi pravico do dodeljene brezplačne pravne pomoči za nazaj (t. j. od njene dodelitve), zaradi česar je poleg tega, da ne more več koristiti brezplačne pravne pomoči, ob uporabi določb 43. člena ZBPP dolžan vrniti tudi vso že prejeto korist skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tako pomembne posledice uporabljenih določb ZBPP pa organu za brezplačno pravno pomoč nalagajo posebej skrbno presojo razlogov za razrešitev odvetnika tako z vidika subjektivnih ravnanj prosilca in odvetnika, kakor tudi z vidika objektivnih okoliščin konkretnega primera.
13.V obravnavani zadevi med strankami ni sporno, da je tožnik preklical pooblastilo tako prvotno postavljenemu odvetniku B. B. (namesto katerega je tožnika na zaslišanju kot zagovornik zastopal odvetnik C. C.) kot tudi odvetnici A. A. Čeprav drži, da enostranska odpoved pooblastila predstavlja razlog na strani upravičenca do brezplačne pravne pomoči, zaradi katerega postavljeni odvetnik več ne more v redu opravljati svoje dolžnosti, pa je skladno s prvim odstavkom 145. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) tožniku pred odločitvijo o razrešitvi odvetnika, ki obenem pomeni uporabo določb o vračilu brezplačne pravne pomoči, kljub temu treba dati možnost, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi na način, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh okoliščinah konkretnega primera. V primeru odločanja o predlogu odvetnika za razrešitev in na to vezani odločitvi o vračilu neupravičeno prejete pomoči namreč niso podani pogoji za izvedbo skrajšanega ugotovitvenega postopka, saj ne gre za nobeno od zakonsko predvidenih izjem. Posledično je treba izvesti poseben ugotovitveni postopek po 145. členu ZUP in v okviru tega upravičencu do brezplačne pravne pomoči pred izdajo odločbe zagotoviti pravico do izjave.
14.Po presoji sodišča je tako tožena stranka s tem, ko tožniku ni vročila predloga odvetnice A. A. za razrešitev skupaj s priloženo kopijo dopisa o preklicu pooblastila odvetniku in mu omogočila, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kršila tožnikovo pravico do izjave. Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZUP je namreč stranki treba dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, preden se izda odločba, tretji odstavek 9. člena ZUP pa določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo.
15.Upoštevajoč vse navedeno je sodišče zaradi absolutne bistvene kršitve pravil postopka (kršitve pravice do izjave) tožbi ugodilo in na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Tožena stranka mora v ponovljenem postopku tožniku zagotoviti pravico do izjave v zvezi s predlogom odvetnice A. A. za razrešitev z dne 31. 1. 2025 ter nato v zadevi ponovno odločiti (peti odstavek 64. člena ZUS-1).
16.Sodišče še pojasnjuje, da ni sledilo predlogu tožnika, da sámo spremeni izpodbijano odločbo. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča, in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago, ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. V obravnavanem primeru navedeni pogoji za meritorno odločanje po presoji sodišča niso podani. Ob tem sodišče izpostavlja tudi načelo delitve oblasti. S sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti.<sup>6</sup> Za takšno odločanje ima sicer podlago v citirani določbi 65. člena ZUS-1, vendar le pod zakonsko določenimi pogoji in omejitvami, ki pa jih tožnik ne zatrjuje niti v obravnavani zadevi niso izkazani.
17.Tožnik in tožena stranka povrnitve stroškov nista zahtevala, stranka z interesom odvetnica A. A. pa je priglasila stroške zastopanja po pooblaščenem odvetniku. Ker je stranka z interesom v predmetni zadevi nastopala na strani tožene stranke, je sodišče na podlagi pravila o uspehu (154. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.
18.Sodišče je na podlagi 1. točke drugega odstavka 59. člena ZUS-1<sup>7</sup> odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi bistvene kršitve pravil postopka ugoditi in upravni akt odpraviti.
-------------------------------
1Skladno z devetim odstavkom 30. člena ZBPP sme pristojni organ za BPP na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti.
2Na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP lahko tudi postavljeni odvetnik zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca.
3Tako sodbi Upravnega sodišča RS IV U 2/2023-19 z dne 12. 9. 2023 in I U 2001/2019 z dne 13. 2. 2020.
4Skladno s prvim odstavkom 144. člena ZUP lahko organ po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi: 1. če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev ali dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana; 2. če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi; 3. če se je s predpisom določeno, da se zadeva lahko reši na podlagi dejstev ali okoliščin, ki niso popolnoma dokazane ali se z dokazi le posredno dokazujejo, in so dejstva oziroma okoliščine verjetno izkazane, iz vseh okoliščin pa izhaja, da je treba zahtevku stranke ugoditi; 4. če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.
5Tako tudi sodbi Upravnega sodišča RS II U 240/2024-9 z dne 27. 9. 2024 in I U 1095/2021-51 z dne 23. 11. 2021, točka 11.
6Prim. npr. sodba Upravnega sodišča RS II U 102/2024 z dne 25. 4. 2024, II U 69/2024 z dne 8. 5. 2024 in I U 1542/2020-20 z dne 13. 9. 2021.
7Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 30, 30/9, 30/10, 30/11, 43, 43/2, 43/3 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 9, 9/1, 9/3, 144, 144/1, 145, 145/1
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.