Jedro

Četudi tožnica glede na naravo dejavnosti (skok s padalom v tandemu) ni aktivno sodelovala pri njenem izvajanju, je bistvena okoliščina, da se je za dejavnost odločila prostovoljno, očitno prav zaradi vznemirjanja, ki ga riziki, povezani s tem, prinašajo. Zgolj dejstvo, da je šlo za plačano storitev v okviru organizirane dejavnosti, ki jo zavarovanka toženke nudi na trgu, ne spreminja narave odškodninske odgovornosti v odgovornost ne glede na krivdo. Vpliva lahko le na presojo kršitve pogodbenega razmerja (in posledično nastanka pogodbenega odškodninskega razmerja) med tožnico in zavarovanko toženke.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

III. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka v višini 1.007,96 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopk**a

1. Tožnica se je 27. 7. 2013 hudo telesno poškodovala (postala je paraplegik) v nesreči z jadralnim padalom v tandemu v Logu pod Mangartom. Od toženke, pri kateri je imela A., ki je organizirala polete, zavarovano svojo odgovornost, je zahtevala odškodnino v višini 45.000,00 EUR.1

2. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo 45.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 5. 2014 ter povračilo pravdnih stroškov tožnice.

3. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi toženke in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih in pritožbenih stroških.

4. Na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča II DoR 235/2018 z dne 19. 7. 2018 je tožnica zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo, v kateri zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava. Revizijskemu sodišču prvenstveno predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi; podrejeno pa predlaga razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje. Priglaša revizijske stroške.

5. Revizija je bila vročena toženki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev in priglasila stroške revizijskega postopka.

**Dejanski okvir spora**

6. Dejansko stanje, na katerega sta sodišči prve in druge stopnje oprli svoji odločitvi, je mogoče strniti v naslednje točke: — tožnica se je prostovoljno odločila za polet z jadralnim letalom v tandemu; — zavarovancu toženke je za polet plačala določen denarni znesek; — med tožnico in zavarovancem toženke je bilo zato pogodbeno razmerje, na podlagi katerega se je zavarovanec tožnici zavezal organizirati in v spremstvu pilota opraviti polet z jadralnim padalom v tandemu; — pilot, ki je s tožnico letel v tandemu, je imel vsa predpisana dovoljenja oziroma licence, bil je izkušen in tudi inštruktor letenja; — padalo je bilo tehnično brezhibno, staro šele nekaj mesecev; — pred poletom je pilot, skupaj s pilotom drugega padala, s katerim je poletela tožničina prijateljica, večkrat preveril vremensko situacijo in nobeno tveganje, vezano na vremenske razmere, ni bilo ugotovljeno – bilo je sončno, dve padali sta brez težav pristali na istem mestu neposredno po nesreči tožnice in njenega pilota; — pred poletom so bila tožnici dana navodila za pristanek; — do nesreče je prišlo zaradi nenadnega sunka vetra, ki ga je povzročila termika in ki je neposredno pred pristankom, ob pristajalnem manevru zaprl sprednje krilo padala, zaradi česar je tandem strmoglavil; — sodišči prve in druge stopnje sta tudi ugotovili, »da bi v primeru, če bi pilot le lahko karkoli storil, nesrečo glede na svoje znanje preprečil«2. **Odločitev sodišč nižjih stopenj**

7. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je letenje z jadralnim padalom v tandemu nevarna dejavnost, zato je odškodninska odgovornost organizatorja objektivna (149. in 150. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Nenaden sunek termičnega vetra ne pomeni „višje sile“ v smislu oprostilnega razloga iz 153. člena OZ (zunanji in nepričakovan vzrok), ki bi organizatorja razbremenil objektivne odgovornosti, saj je ravno termika tista, ki jo piloti izkoriščajo za letenje s padalom.

8. Sodišče druge stopnje je prvostopenjskemu sodišču sicer pritrdilo, da gre za nevarno dejavnost, a je zavzelo stališče, da je odškodninsko odgovornost za škodne dogodke, nastale med športnimi aktivnostmi, praviloma treba presojati po pravilih krivdne odgovornosti. Poudarilo je pomen prostovoljne vključitve v adrenalinske športne aktivnosti (za razliko od primerov, kjer je bila udeležba obvezna, na primer športno urjenje vojakov in policistov v okviru delovnih obveznosti, in kjer je bila res podana objektivna odgovornost delodajalca), kjer udeleženci privolijo v rizike, iz katerih preti nastanek škode. V konkretnem primeru gre hkrati tudi za pogodbeno odškodninsko odgovornost (ki je strožja od navadne krivde odgovornosti), saj je med tožnico in toženkino zavarovanko obstajalo pogodbeno razmerje. Pritožbeno sodišče je zato v smislu pogojev za oprostitev odgovornosti po 240. členu OZ presojalo skrbnost organizatorja poleta in pilota. Presodilo je, da sta ravnala z vso potrebno skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ) in da okoliščine, ki je povzročila nesrečo, tj. nenadnega sunka vetra, nista mogla preprečiti, odpraviti ali se mu izogniti.

**Dopuščeno revizijsko vprašanje**

9. Po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

10. Revizija je bila dopuščena glede vprašanja pravilne uporabe pravne podlage za odškodninsko odgovornost toženke za škodo, ki je tožnici nastala zaradi padca z jadralnim padalom v tandemu.

**Povzetek navedb strank v revizijskem postopku**

11. Revidentka navaja, da ni podlage za uporabo pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. Pritožbeno sodišče naj bi niti ne opredelilo vsebine in strank pogodbenega razmerja in ali je bila prekršena pogodbena obveznost. Pravila te oblike odgovornosti se ne prilegajo konkretnemu primeru. Pravne podlage odgovornosti naj bi ne bilo mogoče razlikovati na temelju prostovoljnosti udeležbe oziroma odvisnosti razmerja (npr. delavec – delodajalec). Za škodo od nevarne dejavnosti odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja, to je zavarovanka toženke. Tožnica jadralnega padala ni imela sama pod nadzorom in zato ni bila aktivna udeleženka tega športa. Prevzame lahko le tveganja znotraj razumne meje, ne pa vseh nevarnosti. Izvajalec je ni opozoril na povečano stopnjo tveganja oziroma ji ni pojasnil vseh rizikov, zato vanje ni mogla privoliti. Sklicuje se na primerljivo zadevo VSM I Cp 1064/2016, kjer je pritožbeno sodišče presodilo, da gre za objektivno odgovornosti zavarovanca toženke. Meni tudi, da skrbnost ravnanja izvajalca dejavnosti v nobenem primeru ne bi bila pravno pomembna, saj krivda ni predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti.

12. Toženka v odgovoru na revizijo opozarja na odločitve Vrhovnega sodišča, kjer je bilo zavzeto stališče, da gre pri organiziranih športnih aktivnostih lahko za pogodbeno razmerje. V obravnavani zadevi je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pogodbene obveznosti niso bile kršene. Odgovornost pri športnih aktivnostih ni praktično nikoli objektivna. Sodna praksa je enotna, da tudi upravljavci smučišč, organizatorji soteskanja ipd. odgovarjajo krivdno. Oškodovanka ni prevzela vseh rizikov, temveč le rizik, ki je konkretnemu športu lasten; organizator pa je bil še vedno zavezan k organizaciji aktivnosti v skladu z merili profesionalne skrbnosti. Uresničeni rizik je bil nezakrivljen in nepreprečljiv.

**Presoja utemeljenosti revizije**

13. Revizija ni utemeljena.

14. Revizijsko vprašanje, na katero mora odgovoriti Vrhovno sodišče, se nanaša na pravno podlago za odškodninsko odgovornost toženke za škodo, ki je tožnici nastala zaradi padca z jadralnim padalom v tandemu. Sodišče prve stopnje je odškodninsko odgovornost zavarovanke toženke opredelilo kot objektivno odgovornost za nevarno dejavnost, sodišče druge stopnje pa je mnenja, da bi bila zavarovanka toženke odškodninsko odgovorna le na podlagi krivde. Kot ključno izpostavi oškodovankino prostovoljno odločitev za polet z jadralnim padalom, s čimer je prostovoljno prevzela s tem povezana tveganja.

15. O tem vprašanju se je Vrhovno sodišče že izreklo. Najprej v sodbi v zadevi II Ips 284/2016 z dne 30. 8. 2018, ko je presojalo odškodninsko odgovornost upravljavca kolesarskega parka, kjer se je tožnik pri spustu z gorskimi kolesi po strmem terenu (»downhill«) ob padcu hudo poškodoval. Čeprav v tej zadevi ni šlo za enak šport kot v obravnavanem primeru, pa je temeljna izhodiščna premisa enaka. Gre namreč za vprašanje, ki je skupno obema primeroma, namreč, ali je tisti, ki se kot organizator ukvarja z nevarno dejavnostjo, kamor se uvrščajo tudi adrenalinski športi (med take nesporno spadata tako kolesarski »downhill« kot polet z jadralnim padalom v tandemu), objektivno odškodninsko odgovoren tudi udeležencem, ki se prostovoljno odločijo za spust z gorskim kolesom ali za skok z jadralnim padalom v tandemu. Obema primeroma, tako primeru, ki je bil predmet obravnavanja v zadevi II Ips 284/2016, kot pričujočemu primeru, je skupno troje: 1) škoda je nastala pri ukvarjanju z nevarnim, adrenalinskim športom, 2) organizator te športne aktivnosti je bil zavarovanec tožene stranke in, kar je bistvenega pomena, 3) oškodovanec oz. oškodovanka se je prostovoljno odločil/a za udeležbo v tej športni aktivnosti. Te tri ključne sestavine dejanskega stanu, ki so skupne obema primeroma in ki ju zaradi njihove pravne odločilnosti pravno povezujejo, nudijo podlago za pravno izhodišče presoje odškodninske odgovornosti toženkine zavarovanke.

16. To izhodišče nakazuje odgovor na zastavljeno revizijsko vprašanje. Strnjeno ga izraža jedro (precedenčno sporočilo – »ratio decicendi«, »ruling«, »holding«) sodbe v zadevi II Ips 284/2016, ki se glasi: »Posameznik, ki se športne dejavnosti udeleži prostovoljno, soglaša z riziki, ki jih ta šport sam po sebi prinaša. Največkrat ta šport izbere prav zaradi vznemirjenja, ki ga ti riziki prinašajo. Zato je za te primere že pojmovno izključena uporaba pravil o objektivni odgovornosti. Od tistega, ki se sam izpostavi njemu poznanim in prepoznavnim tveganjem, se pričakuje, da bo sam poskrbel za svojo varnost. Čeprav je ukvarjanje z nevarnim športom prostovoljno, pa ne gre za privolitev oškodovanca po 140. členu OZ, s katero se oškodovanec odpove zahtevku za varstvo kršene pravice in je v tem primeru protipravnost izključena. Organizator športne dejavnosti še vedno lahko odškodninsko odgovarja, vendar le za škodo, ki nastane zaradi njegove neskrbnosti, ne pa tudi za škodo, ki nastane zaradi rizika, ki ga šport prinaša sam po sebi.«

17. Do sedaj povedano je bilo potrjeno v sodbi Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 193/2017 z dne 10. 1. 2019,3 kjer je bil predmet obravnave povsem primerljiv življenjski dogodek. V bistveno enakih okoliščinah se je tožnik poškodoval pri poletu z jadralnim padalom v tandemu. Tudi on se je – tako kot tožnica v obravnavanem primeru – prostovoljno odločil za polet v tandemu, organizator teh poletov je svoje storitve ponujal na trgu, polet, pri katerem se je tožnik poškodoval, je bil plačan, do poškodbe pa je prišlo pri doskoku. Razlika med primeroma, ki pa za presojo pravne podlage odškodninske odgovornosti organizatorja poletov s padalom ni bistvena, je le v tem, da se je v zadevi II Ips 193/2017 tožnik poškodoval zato, ker je ob doskoku reagiral »nekoliko napačno« (vendar je bila njegova reakcija ocenjena kot spontana in zato po mnenju sodišč nižjih stopenj ni pomenila podlage za delno razbremenitev toženke), medtem ko je bil v obravnavanem primeru vzrok nesreče v nenadnem sunku vetra, ki je neposredno pred pristankom, ob pristajalnem manevru zaprl sprednje krilo padala.

18. Vrhovno sodišče ne vidi razlogov za odstop od dosedanje presoje. Zato lahko le ponovi, kar je navedlo že v sodbi II Ips 193/2017.4 Četudi tožnica glede na naravo dejavnosti (skok s padalom v tandemu) ni aktivno sodelovala pri njenem izvajanju, je bistvena okoliščina, da se je za dejavnost odločila prostovoljno, očitno prav zaradi vznemirjanja, ki ga riziki, povezani s tem, prinašajo. Zgolj dejstvo, da je šlo za plačano storitev v okviru organizirane dejavnosti, ki jo zavarovanka toženke nudi na trgu, ne spreminja narave odškodninske odgovornosti v odgovornost ne glede na krivdo. Vpliva lahko le na presojo kršitve pogodbenega razmerja (in posledično nastanka pogodbenega odškodninskega razmerja) med tožnico in zavarovanko toženke.

19. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje se tako glasi: pritožbeno sodišče je uporabilo pravilno pravno podlago za presojo odškodninske odgovornosti za škodo, ki je tožnici nastala zaradi padca z jadralnim padalom v tandemu.

**Odločitev o reviziji**

20. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

**Odločitev o revizijskih stroških**

21. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker tožnica z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje revizijske stroške (II. točka izreka), medtem ko je toženki dolžna povrniti njene stroške revizijskega postopka (III. točka izreka).

22. Ti so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo5 (v nadaljevanju OT) in skupaj znašajo 1.007,96 EUR (1350 točk za odgovor na izredno pravno sredstvo po tar. št. 21/3, materialni stroški v višini 2 % skupne vrednosti storitev po tretjem odstavku 11. člena OT – 27 točk, 22 % DDV).

23. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic in sodnikov, ki so navedeni v uvodu te sodbe. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Zavarovalno kritje po zavarovalni polici je bilo namreč omejeno na ta znesek. 2 21. točka sodbe sodišča druge stopnje in 23. točka sodbe sodišča prve stopnje. 3 Z njo je Vrhovno sodišče odločilo o reviziji zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1064/2016 z dne 8. 12. 2016. Prav na slednjo se v podporo svojim stališčem sklicuje revidentka v tu obravnavani zadevi. Vrhovno sodišče je odločitev Višjega sodišča v Mariboru spremenilo. 4 Glej 14. točko njene obrazložitve. 5 Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami in dopolnitvami.