Jedro

V primeru, ko gre za kršitev ekskluzijskega pravila, je treba v upravnem sporu po presoji revizijskega sodišča prav tako upoštevati načelo sorazmernosti in skrbno presoditi, kateri pravici je treba dati prednost. Vendar pa v obravnavnem primeru niti ni izkazan očitek, da bi sodba sodišča prve stopnje temeljila na nezakonito pridobljenih dokazih.

pa v obravnavnem primeru niti ni izkazan očitek, da bi sodba sodišča prve stopnje temeljila na nezakonito pridobljenih dokazih.

Izrek

I. Reviziji se delno ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbi delno ugodi in se odločba Glavnega urada Davčne uprave Ministrstva za finance Republike Slovenije z dne 30. 8. 2002, odpravi v delu, ki se nanaša na zamudne obresti. Odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada K. z dne 10. 3. 1998, se v delu, ki se nanaša na obračun zamudnih obresti v 2., 3. in 4. točki izreka te odločbe, odpravi in se odloči tako, da zamudne obresti tečejo od dneva izvršljivosti te odločbe dalje do plačila. V preostalem delu se tožba zavrne.

II. V preostalem delu se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97, 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 30. 8. 2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka delno ugodila tožničini pritožbi zoper odločbo Davčne uprave RS, Davčnega urada K. z dne 10. 3. 1998, in na podlagi 107. člena Zakona o davčnem postopku ZDavP (Ur. l. RS, št. 18/96 ... 108/99) 3. točko izreka prvostopne odločbe spremenila tako, da se morajo obveznosti v skupnem znesku plačati v 30 dneh po prejemu odločbe, v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnila. S prvostopno odločbo je prvostopni organ tožnici po opravljenem davčnem inšpekcijskem pregledu zaradi odprave nezakonitosti in nepravilnosti pri plačevanju prometnega davka za leto 1996 naložil plačilo tega davka po Zakonu o prometnem davku (ZPD, Uradni list RS., št. 4/92 ... 3/98) v tam navedenem znesku (1. točka izreka), zamudnih obresti do dneva izdaje odločbe v tam navedenem znesku (2. točka izreka) ter določil 5 dnevni rok za plačilo vseh navedenih obveznosti (3. točka izreka); odločil pa je tudi, da se zamudne obresti od dneva izdaje odločbe pa do plačila obračunajo ob dnevu plačila (4. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi tožene stranke in se strinja z razlogi izpodbijane odločbe ter se nanje, da se izogne ponavljanju, sklicuje. Meni, da je davčni organ ravnal pravilno in skladno z določbami ZDavP in Zakona o davčni službi (ZDS, Uradni list RS, št. 18/96 ... 35/98 – odl. US), ko je na podlagi listin, ki jih je pridobil od Urada kriminalistične službe (UKS) K. – med njimi tudi evidence o popisanih dnevnih stanjih števcev na igralnih avtomatih od dneva namestitve 6. maja 1995 do 12. maja 1996 z izkazanim stanjem doseženega prihodka, opravil inšpekcijski pregled tožničinega poslovanja v poslovnem prostoru ... v letu 1996, ter nato v obnovljenem odmernem postopku ugotovil drugačno višino prihodka iz naslova prirejanja posebnih iger na srečo. Zatrjevana kršitev v postopku, ko je policija odstopila listine davčni upravi, lahko po presoji prvostopnega sodišča pomeni le kršitev 217. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP, ne vpliva pa na zakonitost odločb, izdanih v davčnem postopku, saj ne gre za kršitve, ki bi narekovale uporabo izrednih pravnih sredstev po določbah ZDavP in ZUP. Da bi policija s kršitvijo 217. člena ZKP kršila z ustavo zavarovane človekove pravice in svoboščine, pa tožnik niti ne zatrjuje. V pripombah na zapisnik in v pritožbi v upravnem postopku se je tožnica sicer sklicevala na kršitev ustavne pravice nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave RS - URS), ki pa je z ničemer ni izkazala in za svoje navedbe tudi ni predložila nobenih dokazov, tega ni izkazala niti v tožbi.

3. Tožnica v reviziji (prej pritožbi) izraža nestrinjanje s stališčem sodišča prve stopnje, po katerem nepravilnosti in nezakonitosti, ki naj bi bile storjene v kazenskem postopku, ne vplivajo na davčni postopek. Vztraja pri stališču, da imajo nezakonitosti na začetku za posledico nezakonitosti do konca, in da taka kršitev zahteva ekskulpacijo dokazov tudi v davčnem postopku. Stališče tožene stranke bi pomenilo, da lahko država preko nezakonitosti in prevar pride do pravno pomembnih davčnih dejstev, kar je zloraba načela zakonitosti. Stališče prvostopnega sodišča pa take nezakonitosti legalizira. Taka stališča pomenijo kršitve ustavnih načel enakosti in poštenega postopka. Če Zakon o splošnem upravnem postopku - ZUP ter ZDavP ne govorita o ekskluziji dokazov, to še ne pomeni, da ekskluzije ni, saj ta izhaja iz URS in Evropske konvencije o človekovih pravicah - EKČP, ki je sestavni del slovenske zakonodaje. Tožnici so bile torej kršene pravice do enakosti orožij, do poštenega postopka, do učinkovitega pravnega sredstva, napačno pa je uporabljena predvsem določba 14. člena ZUS v zvezi z napačno uporabo ZDavP in ZUP. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

4. Odgovori na revizijo niso bili vloženi.

5. Revizija je delno utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče RS odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1. 1. 2007, po določbah ZUS-1. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1. 1. 2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker je bila pritožba tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje vložena pred 1. 1. 2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določilu prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil v obravnavani zadevi opravljen preizkus revizije.

K I. točki izreka:

8. Ne glede na to, da je s 1.1.2007 postala izpodbijana prvostopna sodba pravnomočna, je Vrhovno sodišče odločitev o reviziji oprlo tudi na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-356/02-14 z dne 23. 9. 2004, pri čemer je upoštevalo določbe 44. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS). V zvezi z vloženo revizijo namreč navedena odločba Ustavnega sodišča predstavlja pravno podlago za poseg v pravnomočno odločitev prvostopnega sodišča, ker do uveljavitve ZUS-1, po katerem je pritožba v obravnavani zadevi na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala revizija, prvostopna sodba pa je po samem ZUS-1 postala pravnomočna s 1.1.2007, Vrhovno sodišče o pritožbi še ni odločilo.

9. S prej navedeno odločbo je Ustavno sodišče odločilo, da v zadevah iz 406. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-1), kar je tudi ta zadeva, začnejo zamudne obresti teči z dnem izvršljivosti davčne odmerne odločbe. Ker so bile v tem primeru zamudne obresti obračunane drugače, je Vrhovno sodišče, glede na prej pojasnjeno razlago določbe 44. člena ZUstS, pri svojem odločanju o reviziji uporabilo navedeno odločbo Ustavnega sodišča. 10. Ker je bil začetek teka teh obresti določen v nasprotju s prej navedeno odločbo Ustavnega sodišča, je revizijsko sodišče na podlagi 1. odstavka 94. člena ZUS-1 v tem delu ugodilo reviziji in spremenilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča tako, da je na podlagi 65. člena ZUS-1 delno ugodilo tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke ter prvostopnega upravnega organa v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, in v tem delu odločilo, da zamudne obresti začnejo teči od dneva izvršljivosti prvostopne odločbe; v preostalem delu pa je tožbo zvrnilo in pustilo izpodbijani upravni odločbi (prvo in drugostopenjskega upravnega organa) v veljavi.

K II. točki izreka:

11. V preostalem delu je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo.

12. V obravnavani zadevi je sporen izračun prometnega davka, ki ga mora po opravljenem inšpekcijskem pregledu plačati tožnica za leto 1996, za dejavnost, ki jo je kot davčna zavezanka opravljala v poslovnem prostoru ..., ker temelji na dokazih, ki naj ne bi bili pridobljeni na zakonit način.

13. Sporni dokazi – tožničine listine so bile, zasežene pri hišni preiskavi (odredba Okrajnega sodišča v Kopru z dne 21. 8. 1997) v predkazenskem postopku, ki je bil voden zoper drugo osebo (in ne zoper tožnico), zoper katero pa kazenski postopek ni bil uveden. Po revizijskih navedbah naj bi bile pridobljene v prostorih, ki jih oseba, na katero se odredba o hišni preiskavi glasi, ni uporabljala, torej na nezakonit način.

14. Že sodišče prve stopnje je tožničino zahtevo po ekskluziji omenjenih listin kot nedovoljenega dokaza zavrnilo z utemeljitvijo, da tožnica v dotedanjem postopku ni izkazala, da bi bil nov obračun prometnega davka, ki temelji na zaseženih listinah, v nasprotju z ZDavP, ZUP oziroma ZUS, ter da tožnica ni izkazala, da bi ji bila kršena katera izmed človekovih pravic oziroma svoboščin, določenih v URS.

15. Niti ZUS niti Zakon o pravdnem postopku - ZPP (ki se glede na določbo prvega odstavka 16. člena ZUS oziroma sedaj prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS oziroma ZUS-1 niso urejena) ne določata ekskluzijskega pravila, ki bi preprečilo uporabo dokazov, pridobljenih v (pred)kazenskem postopku, čeprav morda za (pred)kazenski postopek na nezakonit način, v upravnem postopku in upravnem sporu (oziroma v civilnem postopku). To pa seveda ne pomeni, da sme sodišče v upravnem sporu opreti svojo odločbo na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih pravic in svoboščin.

16. Vrhovno sodišče (zadeva II Ips 80/98 z dne 25. 3. 1999) in Ustavno sodišče (odločba Up-472/02 z dne 7. 10. 2004) sta odločili o vprašanju nedopustno pridobljenih dokazov v pravdnem postopku. V navedenih zadevah sta odločili, da je treba, v primerih, ko je dokaz pridobljen s kršitvijo ustavne pravice, opraviti tehtanje med osebnostno (v URS določeno) pravico na eni strani in pravico do dokaza na drugi strani. V primeru, ko gre za kršitev ekskluzijskega pravila, je treba v upravnem sporu po presoji revizijskega sodišča prav tako upoštevati načelo sorazmernosti in skrbno presoditi, kateri pravici je treba dati prednost. Poseg v ustavno pravico bi bil torej pod določenimi pogoji tudi dopusten, če bi za izvedbo dokaza, pridobljenega s kršitvijo ustavne pravice, obstajale posebej utemeljene okoliščine (npr. obveznost plačevanja dajatev javno pravne narave).

17. Po presoji Vrhovnega sodišča pa v obravnavnem primeru niti ni izkazan očitek, da bi sodba sodišča prve stopnje temeljila na nezakonito pridobljenih dokazih. URS v 36. členu sicer res določa nedotakljivost stanovanja. Proti volji stanovalca se sme vstopiti v stanovanje le na podlagi sodne odločbe (razen v nekaterih izjemah, ki pa v tem primeru niti niso relevantne). V obravnavanem primeru je bila sodna odredba o hišni preiskavi zoper tožničinega sostanovalca v enostanovanjski hiši izdana, odrejena preiskava opravljena in zaseženi predmeti (med njimi tudi sporne listine, ki se nanašajo na poslovanje tožnice), ki so bili davčnemu organu prve stopnje odstopljeni na podlagi ZUP in Sporazuma o medsebojnem sodelovanju organov policije in davčnih organov. Tožničina navedba, da je bila hišna preiskava opravljena (tudi) v prostorih, ki jih oseba, na katero se odredba o hišni preiskavi nanaša, ni neposredno uporabljala, glede na podatke upravnih in sodnega spisa z ničemer ni izkazana; adresat omenjene odredbe (glede na podatke upravnih spisov in tudi sodnega spisa) niti kdo drug v postopku ni ugovarjal niti ni uveljavljal sodnega varstva ustavnih pravic, ki naj bi mu bile kršene s kasneje zatrjevanim nedovoljenim vstopom v stanovanje. Zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožničin očitek o neupoštevanju ekskluzijskega pravila, ki preprečuje uporabo nezakonito pridobljenih dokazov, neizkazan ter posledično zatrjevana kršitev pravice do enakosti orožij, do učinkovitega pravnega sredstva do poštenega postopka, kršitev 14. člena ZUS in kršitev ZDavP oziroma ZUP, neutemeljena.

18. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 v preostalem delu revizijo kot neutemeljeno zavrnilo, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti.