Jedro

Čeprav je upnik pridobil izvršilna naslova, ki mu dajeta upravičenje do poplačila iste terjatve glede na različne položaje dolžnikov (kot dolžnikov porokov in kot hipotekarnih dolžnikov), upnik v obeh izvršilnih postopkih ne sme prejeti več kot znaša njegova terjatev, ki je bila zavarovana s hipotekarnim in poroštvenim zavarovanjem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v II. in III. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnika krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru, sklep o izvršbi razveljavilo v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od zneska 72.300,37 EUR od dne 1. 12. 2012 do 12. 3. 2013, in v tem obsegu predlog za izvršbo zavrnilo (I. točka izreka), v ostalem je ugovor zavrnilo (II. točka izreka), odločilo, da dolžnika sama krijeta ugovorne stroške (III. točka izreka) in zavrnilo dolžnikov predlog za odlog (IV. točka izreka).

2. Dolžnika v pravočasni pritožbi izpodbijata sklep v delu, ki se nanaša na zavrnitev ugovora, in v bistvenem navajata, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da med istima strankama glede iste terjatve in na istem predmetu izvršbe teče še drug izvršilni postopek pred istim sodiščem pod In 105/2010. Menita, da bi moralo sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavreči. Da gre za isto terjatev izhaja že iz izvršilnega naslova sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru II P 735/2013. Sodišče prve stopnje bi moralo pribaviti spis v navedenih zadevah in ugotoviti litispendenco. Grajata tudi stroškovno odločitev, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo njunega delnega uspeha z ugovorom. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglašata pritožbene stroške.

3. Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje povzema pravilne in zadostne razloge sodišča prve stopnje v svojo obrazložitev in le še odgovarja na pritožbene navedbe:

6. Dolžnika neutemeljeno menita, da ne bi smela teči hkrati obravnavani in postopek v zadevi In 105/2010. Oba postopka tečeta na podlagi različnih izvršilnih naslovov, pri čemer je tudi položaj dolžnikov v obeh zadevah različen. V zadevi In 105/2010 imata dolžnika položaj zastaviteljev za tuj dolg osebnega dolžnika M.F. d.o.o., pri čemer izvršba teče na podlagi dveh notarskih zapisov SV 303/2010 in SV 422/2006. V obravnavani zadevi pa je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo zoper dolžnika na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru II P 735/2013 z dne 20. 1. 2014. Iz navedenega izvršilnega naslova izhaja, da je bila pravna podlaga menična zaveza dolžnikov kot porokov. Po pojasnjenem gre za različna pravna položaja, ki utemeljujeta dva postopka izvršbe.

7. Izvršilno sodišče v skladu z načelom formalne legalitete (prvi odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) ne sme presojati izvršilnega naslova, ampak je na v njem opredeljeno obveznost dolžnika vezano. V dovolitveni fazi izvršilnega postopka zato ni ovire, da ne bi bila dovoljena izvršba v obravnavani zadevi na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru II P 735/2013 z dne 20. 1. 2014. 8. Med strankama nesporno dejstvo, da sta tako hipotekarno zavarovanje, ki se uveljavlja v zadevi In 105/2010, kot tudi menično poroštvo, ki se uveljavlja v obravnavani zadevi, v zvezi z isto upnikovo terjatvijo, pa bodo morale stranke in sodišče upoštevati v nadaljevanju postopka v fazi poplačila upnika. Čeprav je upnik pridobil izvršilna naslova, ki mu dajeta upravičenje do poplačila iste terjatve glede na različne položaje dolžnikov (kot dolžnikov porokov in kot hipotekarnih dolžnikov), upnik v obeh izvršilnih postopkih ne sme prejeti več kot znaša njegova terjatev, ki je bila zavarovana s hipotekarnim in poroštvenim zavarovanjem. Nenazadnje bi v nasprotnem primeru upnik lahko izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe izvršbe (216. člen Kazenskega zakonika - KZ-1).

9. Dolžnika tudi neutemeljeno grajata stroškovno odločitev sodišča prve stopnje, saj je ugovorni uspeh v delu stranske terjatve zanemarljiv, zato je odločitev, da sama krijeta ugovorne stroške, pravilna.

10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Dolžnika, ki nista uspela s pritožbo, krijeta sama pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).