Jedro

Dolžnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je izdana zanj neugodna odločba. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zaradi utesnitve predloga za izvršbo odločilo, da se izvršba delno ustavi. Ugodnejšega sklepa dolžnik v tej fazi izvršilnega postopka ne more doseči, zato zanj izpodbijani sklep ne pomeni neugodne odločitve.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 27.09.2000 s sklepom odločilo, da se izvršba dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. Ig 1802/1997 z dne 21.10.1997 delno ustavi za dne 28.05.1997 in 23.01.1998 na račun glavnice plačanih 100.000,00 SIT in 51.591,10 SIT. Dolžnikom pa je naložilo, da so dolžni upniku povrniti nadaljnje stroške izvršilnega postopka.

Zoper navedeni sklep se je drugodolžnica pravočasno pritožila. Navedla je, da je dolg zaenkrat zmanjšan,vendar z napako, ker se kot glavnica še vedno šteje 427.697,60 SIT in ne 309.432,30 SIT. Upnik je končno priznal, da je bilo plačano že 100.000,00 SIT in 51.591,00 SIT. Sodišče pa bi moralo odšteti še obresti in znesek vrednosti ukradenih pijač, obračunan po ceniku Gostišča X, ki je bil takrat v veljavi in dolg nato zmanjšati še za vrednost ukradenih aparatov. Upnik se je okoristil za 648.136,70 SIT. Zapisnik o prevzemu pijače vidi prvič, ker v lokalu ob vstopu upnika ni bilo nobenega zapisnika. Nadalje je dolžnica pojasnila, da so po "zrušenju" predora na L... (05.09.1996) sami vozili v T... in nabavljeno tudi sproti plačevali ter znova opisala dogodke v zvezi s podano kazensko ovadbo.

Pritožba ni dovoljena.

Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je tudi pravovarstvena potreba oz. pravni interes (3. odst. 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Dolžnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je izdana zanj neugodna odločba. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je postal pravnomočen, je bilo dne 21.10.1997 odločeno, da morajo dolžniki poravnati terjatev po upnikovem predlogu in sicer glavnico v znesku 427.697,60 SIT, pripadajoče zakonite zamudne obresti in stroške izvršilnega postopka. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zaradi utesnitve predloga za izvršbo z dne 06.07.2000 odločilo, da se izvršba delno ustavi. Ugodnejšega sklepa drugodolžnica v tej fazi izvršilnega postopka ne more doseči, zato izpodbijani sklep zanjo ne pomeni neugodne odločitve. Glede na navedeno sodišče druge stopnje zaključuje, da drugodolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o delni ustavitvi izvršbe in zato pritožba ni dovoljena.

Ker nedovoljene pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje (prim. 1. in 3. odst. 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je to storilo sodišče druge stopnje na podlagi 1. točke 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ.

Doslej razloženemu je potrebno dodati, da bi okoliščine, ki jih drugodolžnica navaja v pritožbi, morala uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki ga je prejela 16.04.1998, kot ji je bilo to že pojasnjeno v obrazložitvi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cpg 635/2000 z dne 30.08.2000. Ker sklepu o izvršbi z dne 21.10.1997 ni ugovarjala, je ta postal pravnomočen tudi v 1. točki izreka, v kateri je dolžnikom (tudi drugodolžnici) naloženo plačilo glavnice, zamudnih obresti in stroškov postopka v višini kot je razvidna iz upnikovega predloga za izvršbo z dne 07.10.1997.