Jedro

Določba 3. odstavka 82. člena ZIZ-J, na katero opozarja pritožba, je v razmerju do 1. odstavka 82. člena ZIZ-J sicer v razmerju specialne določbe do splošne določbe, vendar le v kolikor ureja sam postopek izvršbe na nepremičnine, to je izvršilnih dejanj prodaje nepremičnine in poplačila iz kupnine, urejenih v posebnem delu izvršbe na nepremičnine, ne posega pa v skupne oziroma splošne določbe ZIZ iz prvega razdelka zakona, kjer je urejen tudi odlog izvršbe.

Upnikov predlog za odlog izvršbe je zato v predmetni zadevi treba presojati po določbah ZIZ, v okviru katerih je upoštevana tudi sprememba ZIZ-J, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo, vendar pa je navedene določbe uporabilo napačno. Prezrlo je namreč, da je odlog izvršbe mogoče predlagati le enkrat, nato pa upnik lahko predlaga le še podaljšanje že dovoljenega odloga, novega predloga za odlog izvršbe pa ne more več veljavno vložiti. Glede na navedeno je odločitev o ustavitvi izvršbe na nepremičnino preuranjena, saj je treba najprej presoditi, ali je nov predlog za odlog izvršbe sploh dovoljen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo na nepremičnino z ID znakom 1111, k. o. X, v lasti S. B. in I. M. vsakega do ½, ustavilo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik, ki navaja, da sodišče ni pravilno uporabilo določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V predmetni zadevi je bila namreč odredba o prodaji izdana 27. 5. 2014, kar je pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ-J), ki velja od 30. 7. 2014 dalje, kar pomeni, da bi se moral postopek dokončati po določbah do tedaj veljavnega zakona. Tretji odstavek 82. člena ZIZ-J namreč določa, da če je v izvršbi na nepremičnino do uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji, se postopek dokonča po določbah do sedaj veljavnega zakona. ZIZ pred novelo ZIZ-J ustavitve v primeru odloga, daljšega od enega leta, ni predvideval. Predlaga razveljavitev sklepa in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja upnik.

4. Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 17. 7. 2014 izdalo sklep o izvršbi. Izvršba je bila s sklepom z dne 24. 10. 2014 odložena do 28. 2. 2015, 26. 3. 2015 pa je upnik vložil nov predlog, s katerim je predlagal odlog izvršbe do 31. 12. 2015. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep, s katerim je izvršbo na nepremičnino ustavilo z obrazložitvijo, da je bila izvršba pred tem že odložena, skupni čas odloga bi presegal leto dni, to pa po tretjem odstavku 74. člena ZIZ ni mogoče in terja ustavitev postopka.

5. Glede na upnikove pritožbene navedbe o nepravilni uporabi določb ZIZ višje sodišče pojasnjuje, da v celoti soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da glede na okoliščine v predmetni zadevi za odločanje o odlogu v nepremičninski izvršbi veljajo določbe ZIZ, kakor so bile spremenjene z uveljavitvijo novele ZIZ-J. Po prehodni določbi prvega odstavka 82. člena ZIZ-J se namreč postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona. Določba tretjega odstavka 82. člena ZIZ-J, na katero opozarja pritožba, je v razmerju do prvega odstavka 82. člena ZIZ-J sicer v razmerju specialne določbe do splošne določbe, vendar le v kolikor ureja sam postopek izvršbe na nepremičnine, to je izvršilnih dejanj prodaje nepremičnine in poplačila iz kupnine, urejenih v posebnem delu izvršbe na nepremičnine, ne posega pa v skupne oziroma splošne določbe ZIZ iz prvega razdelka zakona (17. do 76. člen ZIZ), kjer je urejen tudi odlog izvršbe.

6. Upnikov predlog za odlog izvršbe je zato v predmetni zadevi treba presojati po določbah ZIZ, v okviru katerih je upoštevana tudi sprememba ZIZ-J, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo, vendar pa je navedene določbe uporabilo napačno. Tretji odstavek 74. člena ZIZ sicer res določa, da se izvršba ustavi, če upnik predlaga odlog za več kot eno leto, upnik pa obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin. Opozoriti pa je, da je sodišče prve stopnje ob tem prezrlo, da je v skladu s citirano določbo odlog izvršbe mogoče predlagati le enkrat, nato pa upnik lahko predlaga le še podaljšanje že dovoljenega odloga(1), novega predloga za odlog izvršbe pa ne more več veljavno vložiti. Glede na navedeno je odločitev o ustavitvi izvršbe na nepremičnino preuranjena, saj je treba najprej presoditi, ali je nov predlog za odlog izvršbe sploh dovoljen.

7. Glede na navedeno je višje sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo o dovoljenosti novo vloženega predloga za odlog izvršbe in njegovih morebitnih posledicah ponovno odločiti.

8. Višje sodišče je odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za odločitev v končni odločbi na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1): VSL Sklep I Ip 955/2015 z dne 9. 4. 2015.