Jedro

Če je opustitev vročitve kot obnovitveni razlog (2. točka 421. člena ZPP) bila neuspešno uveljavljena že v prejšnjem postopku, to ni upošteven razlog za dovolitev obnove postopka.

Izrek

Reviziji se zavrneta.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 02.02.1998, opr. št. N 20/95 zavrnilo zahtevo predlagateljic za denacionalizacijo nepremičnin, vpisanih pri vl. št. 870 k.o... Pritožbo proti takšni odločitvi, ki sta jo vložila dedič pokojne P. L. ter M. O., je sodišče druge stopnje zavrglo kot prepozno.

S sklepom z dne 02.04.2001, opr. št. N 14/2000 pa je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za obnovo postopka, končanega s pravnomočnim sklepom o zavrnitvi predloga za denacionalizacijo nepremičnin pri vl. št. 870 k.o..., ki sta ga predlagatelja vložila dne 10.08.2000, obenem pa je zavrnilo predlog za obnovo istega postopka, ki sta ga predlagatelja vložila dne 21.10.2000. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljev zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Predlagatelja sta vložila revizijo proti sklepu sodišča druge stopnje z dne 11.10.2000, predlagatelj D. O. pa tudi proti sklepu istega sodišča z dne 04.07.2001. V reviziji proti odločitvi, s katero je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo predlagateljev, je uveljavljen revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

Predlagatelj D. O. odvetniku E. Z. ni podpisal pooblastila. Dne 02.06.1997 je namreč pooblastil za zastopanje v tem postopku odvetnico S. D., ki pa od sodišča ni prejela nobenega pisanja, posebej pa tudi ne sklepa, s katerim je bilo dne 02.02.1998 delno odločeno o denacionalizacijski zahtevi. Ni res, da so predlagatelja D. O. zastopali kar trije odvetniki. Določba 138. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP 1977) je napak uporabljena. D. O. je namreč pooblastil za zastopanje le odvetnico S. D. Upoštevati bi bilo treba tudi določbo 132. člena Zakona o dedovanju, po katerem preide pokojnikova zapuščina na dediča v trenutku njegove smrti. S smrtjo P. L. dne 26.09.1997 je tako D. O. že v celoti vstopil v postopek denacionalizacije.

Revizijo proti sklepu sodišča druge stopnje z dne 04.07.2001 predlagatelj vlaga zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Po stališču predlagatelja obstoje okoliščine za utemeljenost predloga za obnovo postopka na podlagi 2. točke 421. člena ZPP v zvezi z 2. točko 423. člena ZPP. Tridesetdnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka je začel teči 17.07.2000 in ne 17.03.1998. Oporočni dedič D. O. je namreč po Zakonu o dedovanju postal lastnik premoženja pokojne predlagateljice P. L. že z njeno smrtjo, tedaj pa je postalo aktivno in veljavno tudi pooblastilo, ki ga je podpisal odvetnici S. D. dne 02.06.1997. V reviziji proti sklepu sodišča druge stopnje z dne 11.10.2000 je predlagano, naj revizijsko sodišče drugostopenjski sklep razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v novo odločanje, v reviziji proti sklepu sodišča druge stopnje z dne 04.07.2001 pa, naj se razveljavi tudi sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrne temu sodišču v novo odločanje.

Nasprotna udeleženca na reviziji nista odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o revizijah ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku ZPP 1977).

Reviziji nista utemeljeni.

Postopek pred sodiščem prve stopnje se je končal dne 02.02.1998, torej pred uveljavitvijo novega ZPP, dne 14.07.1999. Zato je po določbi prvega odstavka 498. člena novega ZPP pri odločanju o obeh revizijah potrebno uporabiti določbe ZPP 1977. Predlagateljici, torej tudi P. L., sta odvetnika E. Z. pooblastili za opravljanje vseh pravdnih dejanj. Kljub smrti P. L. je po določbi prvega odstavka 100. člena ZPP navedeni pooblaščenec imel še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, predlagateljičin dedič D. O. pa bi lahko preklical pooblastilo. V sklepu, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo proti delni odločitvi o denacionalizacijskem predlogu, je omenjena procesna določba posebej upoštevana. Vendar pa obravnavani primer nakazuje tudi pravilnost drugačne razlage, ki pa odločitev sodišča druge stopnje dodatno potrjuje. P. L. je umrla dne 26.09.1997, D. O. pa je pooblastilo, s katerim je za zastopnico imenoval odvetnico S. D., vložil že dne 02.06.1997. Tedaj še ni bil stranka postopka, zaradi česar v nobenem slučaju ni mogoče pooblastila interpretirati kot preklic pooblastila odvetniku E. Z. Pooblastilo navedenemu odvetniku je bilo pravno veljavno tudi po smrti predlagateljice, zaradi česar je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je svoj sklep, s katerim je delno odločilo o predlogu za denacionalizacijo, vročilo odvetniku E. Z.. Vročitev je bila nesporno opravljena 17.03.1998 in je torej od tedaj dalje začel teči pritožbeni rok za izpodbijanje sprejete odločitve. Iz podatkov spisa celo sledi, da je odvetnik E. Z. dne 17.04.1998, torej že po poteku pritožbenega roka, v katerem bi lahko izpodbijal prvostopno odločitev z dne 02.02.1998, vložil prošnjo za podaljšanje roka za popravo denacionalizacijskega predloga. Ta okoliščina dokončno potrdi ugotovitev, da je navedeni odvetnik obe predlagateljici veljavno zastopal še v času, ko je pritožbeni rok za izpodbijanje prvostopne odločbe potekel. Res je, da je D. O. postal dedič v trenutku smrti predlagateljice P. L., vendar pa je odvetnik, ki mu pooblastilo za njeno zastopanje ni bilo preklicano, že deloval za dediča. V tem okviru je mogoče ugotoviti, da je pooblastilo, ki ga je D. O. dal odvetnici D. še pred smrtjo P. L., za ugotavljanje veljavnosti pooblastila odvetnika Z. brezpredmetno.

Ob takšnem stanju je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je dne 01.09.2000 vloženo pritožbo štelo za prepozno, zaradi česar jo je zavrglo (prvi odstavek 358. člena ZPP 1977).

Sklep sodišča druge stopnje z dne 04.07.2001 je revizijsko izpodbijan sicer v celoti, vendar pa se revizijski razlogi pretežno nanašajo na tisti del izpodbijane odločitve, ki potrjuje pravilnost stališča sodišča prve stopnje, ki je zavrglo predlog za obnovo postopka z dne 10.08.2000. V tem okviru revizijsko sodišče pritrjuje stališču v izpodbijanem sklepu, da je napačna vročitev sklepa sodišča prve stopnje z dne 02.02.1998 bila uveljavljana že v pritožbi z dne 01.09.2000, ta pa je bila zavržena ravno iz razloga, ker je bilo ugotovljeno, da je sklep bil pravilno vročen. Po določbi prvega odstavka 422. člena ZPP 1977 se iz razloga, naštetega v 2. točki 421. člena ZPP 1977 (opustitev vročitve) ne more zahtevati obnova postopka, če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljen v prejšnjem postopku. Razlogi, zaradi katerih je bila predlagana obnova postopka na podlagi 2. točke 421. člena ZPP 1977, se v celoti ujemajo s tistimi, ki so bili uveljavljeni v prepozni pritožbi proti delnemu sklepu z dne 02.02.1998. Sodišče druge stopnje pa je poleg tega navedlo glede pravilnosti vročitve tega sklepa tudi dodatno okoliščino, da je namreč D. O. odvetnico S. D. pooblastil za zastopanje šele z vlogo z dne 31.03.2000 (list. št. 80), ko je delni sklep z dne 02.02.1998 že zdavnaj postal pravnomočen.

Ob izostanku vsakršne podlage, ki bi se nanašala na revizijo proti odločitvi, s katero je bil zavrnjen predlog za obnovo postopka z dne 21.10.2000 (sodišči druge in prve stopnje pa sta v tem okviru ugotovili, da v predlogu ponujena dejstva ne predstavljajo novih dokazov v skladu z določbo 9. točke 421. člena ZPP 1977) je revizijsko sodišče zavrnilo tudi revizijo proti sklepu sodišča druge stopnje z dne 04.07.2001. Odločitev o zavrnitvi obeh revizij temelji na določbi 393. člena ZPP 1977.