Jedro

Zloraba družbe predpostavlja aktivno ravnanje družbenika.

Odsvojitev poslovnega deleža vpliva na lastninsko strukturo družbe, ne pa na njeno premoženje.

Toženčeve zlorabe družbe v nobenem primeru ne more predstavljati ravnanje družbe (njenih družbenikov) po tistem, ko je toženec poslovni delež že odslovil.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. V obravnavani pravdni zadevi je sodišče prve stopnje s sodbo P 155/2008 z dne 9. 11. 2009 tožencu naložilo, da mora tožnici plačati 258.991,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 4. 2008 (višji denarni zahtevek in zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža z dne 27. 6. 2006 je zavrnilo)(1) in odločilo o pravdnih stroških. Ugotovitveni zahtevek je kljub obstoju nedopustnih nagibov na toženčevi strani zavrnilo, ker je ocenilo, da pogodba o prenosu poslovnega deleža z dne 27. 6. 2000 ne nasprotuje Ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Ne glede na to pa po oceni sodišča prve stopnje toženec odgovarja za neplačane obveznosti izbrisane družbe G., d.o.o. iz naslova kreditnih pogodb na podlagi šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP,(2) ker je bil edini in zato aktivni družbenik tako v času sklenitve kreditnih pogodb s tožnico in zapadlosti terjatev iz tega naslova, kot tudi ob prenosu poslovnega deleža s sporno pogodbo na R. B. 2. Sodišče druge stopnje je s sodbo II Cp 1252/2010 z dne 26. 5. 2010 pritožbo toženca zavrnilo in v ugodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. ZFPPIPP je namreč izrecno predpisal solidarno odgovornost družbenikov izbrisane pravne osebe za izpolnitev neplačanih obveznosti le-te ob njenem prenehanju oziroma prenehanju položaja družbenika pred prenehanjem pravne osebe (za tiste neplačane obveznosti, ki so nastale do takrat, ko je družbeniku prenehal položaj družbenika). Citiran zakon je v takem primeru, kot je obravnavan, zgolj olajšal položaj upnika izbrisane pravne osebe z predpisano odgovornostjo družbenika za tiste neplačane obveznosti, ki so nastale do takrat, ko je družbeniku prenehal položaj družbenika v družbi.

3. Zoper navedeni sodbi sodišč prve in druge stopnje je toženec vložil revizijo, ki ji je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom II Ips 446/2010 z dne 9. 1. 2014 ugodilo, sodbi sodišč prve in druge stopnje (glede plačila 258.991,34 EUR s pripadki in v stroškovnem delu) razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navedlo je, da sta sodišči spregledali prehodno določbo drugega odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, v skladu s katero se spremenjena ureditev pravnih posledic izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije uporablja za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A. Ker pa je toženec svoj poslovni delež v družbi že 27. 6. 2006 odsvojil in ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije 29. 10. 2007 ni bil več njen družbenik, ni bil izpolnjen pogoj iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP za njegovo odgovornost. A je tožnica, čeprav v tožbeni naraciji ne omenja pravne kvalifikacije iz 8. člena ZGD-1, vendarle navedla sklop dejstev, ki so pravno pomembna za uporabo instituta spregleda pravne osebnosti. Dovolj konkretizirano je namreč zatrjevala, da je toženec zlorabil notranjo ureditev gospodarske družbe z namenom, da bi se izognil plačilu njenih obveznosti, s čimer je oškodoval upnike družbe. Zatrjevane trditvene podlage spora (z vidika pravne kvalifikacije iz 8. člena ZGD-1) pa sodišči prve in druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava v zvezi s šestim in sedmim odstavkom 442. člena ZFPPIPP nista preizkusili.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da je v 15 dneh dolžan plačati tožnici 258.991,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 4. 2008. Poleg tega mu je naložilo, da tožnici povrne pravdne stroške v višini 4.850,64 EUR s pripadki v primeru zamude. Iz razlogov sodbe izhaja,(3) da so vtoževane obveznosti družbe G., d.o.o. nastale v času, ko je bil toženec njen aktivni družbenik. Toženec je svoj poslovni delež v navedeni družbi s pogodbo o prenosu poslovnega deleža z dne 27. 6. 2006 v obliki notarskega zapisa odsvojil R. B. (iz pogodbe sledi, da je šlo za brezplačno odsvojitev z vsemi pravicami in obveznostmi družbenika), ki je postal novi in edini družbenik ter direktor omenjene družbe. Toženec je kot edini družbenik in direktor družbe svoj poslovni delež prezadolžene družbe brezplačno odtujil z namenom, da se izogne vsem obveznostim in odgovornostim, ki jih je predpisoval takrat veljavni ZFPPod (12. in 13. člen) v primeru nastanka nelikvidnosti in prezadolženosti družbe. Po oceni sodišča so toženca ob sklenitvi pogodbe vodili nedopustni nagibi, čeprav zaradi tega pogodba ni nična. Toženec navedene pogodbe ni sklenil z namenom, da bo novi družbenik s svežim kapitalom družbi pomagal pri likvidnostnih težavah. Finančnega stanja novega družbenika in njegove zmožnosti v družbo prinesti svež kapital sploh nikoli ni preverjal. Tudi pooblaščenca novega družbenika B. K. je srečal naključno in mu kljub temu popolnoma zaupal. Upoštevajoč še, da je edina poplačana upnica družbe, dobra prijateljica toženca O. E., sedaj s tožencem tudi solastnica podjetja P., d.o.o., v katerem sta sedaj tudi oba zaposlena, je zaključilo, da je toženec zlorabil družbo z namenom oškodovanja družbenikov, s čimer so po drugi alineji prvega odstavka 8. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki določa spregled pravne osebnosti v primeru, ko so družbeniki pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov. Zato toženec odgovarja za neplačane obveznosti tožnici.

5. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, posledično temu pa so bili napačno uporabljeni tudi materialni predpisi. Opozarja, da sta bila kredita, iz katerih sledijo vtoževane obveznosti, najeta za poplačilo prejšnjih kreditov, tako da do dejanskega izplačila denarja niti ni prišlo; tožnica je zaprla obveznosti iz naslova prejšnjih kreditov, dolžnik (družba G., d.o.o.) pa je še dodatno plačeval obresti. Zmotni so zaključki in ocene sodišča, da so toženca pri sklenitvi notarskega zapisa pogodbe o prenosu poslovnega deleža z dne 27. 6. 2006 vodili nedopustni nagibi, da je bila družba prezadolžena, da je šlo za brezplačno odsvojitev, da je bil prenos očitno fiktiven in tudi, da je toženec kot edini družbenik direktor družbe svoj poslovni delež prezadolžene družbe brezplačno odtujil z namenom, da se izogne vsem obveznostim in odgovornostim, ki jih je predpisoval takrat veljavni ZFPPod v primeru nastanka prezadolženosti družbe. Opozarja, da je pogodbo sklenil z namenom, da bo novi družbenik s svežim kapitalom družbi pomagal iz likvidnostnih težav. Opozarja tudi, da je imela družba v času odtujitve poslovnega deleža še vedno v lasti luksuzno opremljen poslovni prostor v centru N. v tržni vrednosti okrog 160.000,00 EUR. Prav tako je toženec tožnico z dopisom z dne 19. 7. 2006 obvestil o odsvojitvi deleža, o spremembi sedeža ter med drugim o prevzemu vseh obveznosti novega družbenika. Nesporno toženec ni bil dolžnik tožnice, pač pa je bila to družba G., d.o.o. Toženec zato, ker je poslovni delež v tej družbi odtujil, ne more biti odgovoren za obveznosti družbe. Prejetih kreditnih sredstev toženec ni porabil za zasebne namene, niti ni z njimi razpolagal na nedovoljen ali prepovedan način. Ravnanje toženca, to je odtujitev poslovnega deleža, v nobenem primeru ne predstavlja zlorabe, niti ne takšne zlorabe, zaradi katerega bi na toženca prešla odgovornost za obveznosti družbe. V čem naj bi bila zloraba toženca, sodišče ne pojasni. V ZGD-1 je poudarjeno načelo samostojnosti pravne osebe in stroge ločenosti med družbo in družbeniki glede obveznosti, ki zadevajo družbo. Le izjemoma, kadar gre za zlorabo, ki je bistveno povezana s pripadniki pravne osebe, ki z zlorabo dosegajo svoje interese ali koristi, pa omogoča njihovo odgovornost za obveznosti družbe. Nobene trditve niti dokaza ni, da bi toženec zlorabil notranjo ureditev gospodarske družbe z namenom, da bi se izognil plačilu njene obveznosti, s čemer naj bi bili oškodovani upniki. Opozarja tudi, da je prišlo do odtujitve poslovnega prostora O. E. po tistem, ko je svoj poslovni delež odtujil in tožnica, če je bila s tem kot upnik oškodovana, bi lahko predlagala stečaj namesto izbrisa družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku ter izpodbijala pravni posel odtujitve poslovnega prostora. Glede očitka, da se je toženec skušal izogniti obveznostim oziroma ukrepanju po določbah 12. in 13. člena ZFPPod, pa opozarja, da je iskal rešitev za likvidnostne težave družbe, iskal je vlagatelje oziroma nove družbenike, ki bi družbo dokapitalizirali, druga možnost pa je bila vložitev predloga za uvedbo stečajnega postopka. In v takem primeru toženec kot družbenik za obveznosti družbe sploh ne bi odgovarjal (njegova odškodninska odgovornost v svojstvu poslovodje bi bila v najslabšem primeru omejena na znesek 5,000.000,00 SIT, sedaj 20.864,00 EUR). Meni tudi, da v konkretnem primeru niso podane predpostavke spregleda pravne osebnosti. Toženec je sicer odsvojil poslovni delež, vendar to v ničemer ni vplivalo na poplačilno obveznost družbe to tožnice. Tožencu tudi ni moč očitati nobenega aktivnega ravnanja, usmerjenega v zmanjšanje družbinega premoženja, niti mu ni moč očitati mešanja zasebnega in družbinega premoženja. Sploh pa glede zlorabe ni niti trditvenih navedb. Graja tudi sodbo glede višine terjatve ter stroškovno odločitev. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Splošno načelo kapitalskih družb je, da za obveznosti odgovarja le družba s svojim premoženjem (ki so ga v družbo vložili družbeniki – primerjaj prvi odstavek 7. člena ZGD-1). Le v izjemnih, zakonsko določenih primerih, prihaja do prevzemanja odgovornosti družbe na družbenike, in sicer v primerih prenehanja družbe po skrajšanem postopku (izbris družbe - tako imenovani jamčevalni (poroštveni) spregled pravne osebnosti), in v primeru zlorabe družbe na podlagi prvega odstavka 8. člena ZGD-1. V obravnavani zadevi t. i. jamčevalni spregled pravne osebnosti ne pride v poštev (točka 3 obrazložitve, o tem pa še nekaj več v nadaljevanju). Glede spregleda pravne osebnosti zaradi zlorabe družbe s strani toženca pa le-ta v pritožbi utemeljeno opozarja na neobstoj razlogov o zlorabi družbe (kot pravne osebe za oškodovanje njegovih ali njenih upnikov), upoštevajoč da odsvojitev poslovnega deleža vpliva na lastninsko strukturo družbe, nima pa vpliva na njeno premoženje.

8. Po oceni pritožbenega sodišča toženec v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sicer res odsvojil poslovni delež, a to v ničemer ni vplivalo na poplačilno obveznost družbe, pri čemer utemeljeno opozarja tudi, da med uresničitvijo dejanskega stanu spregleda pravne osebnosti in neizpolnitvijo obveznosti družbe do tožnice ni vzročne zveze in tožencu tudi ni moč očitati nobenega aktivnega ravnanja, usmerjenega v zmanjš(ev)anje družbinega premoženja. In navedeno velja še posebej, če se upošteva, da toženčeve zlorabe družbe v nobenem primeru ne more predstavljati ravnanje družbe (njenih družbenikov) po tistem, ko je toženec poslovni delež že odslovil. Poleg tega navedeno velja še toliko bolj, če se upošteva legalen in legitimen interes toženca razbremeniti se odgovornosti, da za obveznosti družbe ne odgovarja, upoštevajoč navedeno temeljno načelo kapitalskih družb iz prvega odstavka 7. člena ZGD-1. Pritožbeno sodišče v obravnavanem primeru soglaša s pritožbenimi trditvami (v nasprotju z mnenjem Vrhovnega sodišča v citirani odločbi), da tožnica ni navedla dejstev, ki bi utemeljevali spregled pravne osebnosti v primeru zlorabe pravne osebe in oškodovanja upnikov (nesklepčnost tožbe glede spregleda pravne osebnosti zaradi zlorabe družbe s strani toženca). A izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje ni moglo spremeniti, saj bi s tako odločitvijo tožnici odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe. In ob tem je potrebno še dodati, da je tožnica tožbeni zahtevek utemeljevala z jamčevalnim spregledom pravne osebnosti v obravnavani zadevi, a o tej trditveni podlagi sodba nima razlogov in tožnica tudi glede tega doslej ni mogla vložiti pritožbe, tako da izpodbijana sodba nima razlogov tudi o tem odločilnem dejstvu (ne glede na dosedanje razloge, iz katerih jasno izhaja neutemeljenost takih trditev tožnice).

9. Na podlagi navedenih razlogov je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi toženca ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljnjem teku postopka najprej odpraviti v 8. točki obrazložitve navedene pomanjkljivosti, nejasnosti oziroma kontradiktornosti. Glede spregleda pravne osebnosti zaradi zlorabe družbe s strani toženca pa bo moralo upoštevati, da odsvojitev poslovnega deleža vpliva na lastninsko strukturo družbe, ne pa na njeno premoženje ter da zloraba družbe predpostavlja aktivno ravnanje družbenika.

10. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

(1) Sodba je v tem delu postala pravnomočna.

(2) Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Ur. l. RS, št. 126/2007 s spremembami (v nadaljevanju: ZFPPIPP).

(3) Pri vtoževani terjatvi gre za za neizpolnjene obveznosti družbe G., d.o.o. iz dveh kreditnih pogodb, sklenjenih med navedeno družbo in tožnico, in sicer 7. 2. 2005 za znesek 166.917,04 EUR, 3. 3. 2005 pa za znesek 41.729,26 EUR in obresti po omenjenih pogodbah. Obe kreditni pogodbi je za družbo G., d.o.o. podpisal toženec, ki je bil takrat njen edini družbenik in direktor (aktivni družbenik v času nastanka vtoževane obveznosti, tako v fazi sklenitve navedenih kreditnih pogodb, kot tudi zapadlosti terjatev iz njih). Ker družba G., d.o.o. po 4. 11. 2005 na računu ni imela več transakcij in ni poslovala (to in dejstvo, da je družba zašla v finančne težave, je vedel tudi toženec – dopis A11 spisa), je tožeča stranka 27. 12. 2006 obvestila registrsko sodišče, da navedena družba zadnjih 12 mesecev ne opravlja izplačil preko transakcijskega računa; sodišče je začelo postopek izbrisa družbe po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) in 19. 6. 2007 izdalo sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra, 29. 10. 2009 pa je sledil izbris družbe iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o izbrisu po ZFPPod.