Jedro

Sicer drži trditev tožnika, da je vlogo vložil v odrejenem roku, vendar pa je toženka glede na njeno vsebino po presoji sodišča utemeljeno zaključila, da gre po vsebini za nadaljevanje navedb iz sedme vloge in ne za novo vlogo, v kateri naj bi stranka prikazala valoriziran izračun prihodkov pravdnih strank za čas od 2002 do 2017 upoštevaje podatke FURS in ZPIZ o njihovih prihodkih, saj tega ni storila.

Sodišče soglaša s toženkino razlago OT, da ker se s sklenitvijo sodne poravnave zadeva ni dokončno zaključila, tožnik ni upravičen do priglašene nagrade za sodno poravnavo po tar. št. 3/1 OT.

Izrek

I.Tožbi se delno ugodi, 2. točka izreka sklepa Predsednika Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 197/2018 z dne 2. 3. 2022 se odpravi v delu, s katerim je bil zavrnjen predlog odvetnika za nagrado za povračilo stroškov za preslikavo listin z dne 16. 12. 2021, odsotnost iz pisarne na dan 16. 12. 2021, kilometrino za dan 16. 12. 2021 in sodno takso za preslikavo listin ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.V ostalem delu se tožba zavrne.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je toženka tožniku odmerila nagrado in stroške zastopanja v višini 2.479,18 EUR (1. točka izreka), v presežku pa je predlog odvetnika zavrnila (2. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. Bpp 197/2018 z dne 22. 5. 2018 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) upravičencu A. A. (v nadaljevanju stranki z interesom) za zastopanje na prvi stopnji v zadevi Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. I P 69/2018 in oprostitev plačila stroškov postopka. Tožnik je dne 23. 2. 2022 priglasil nastale stroške za dejanja, ki jih je opravil za upravičenca. Toženka je o predlogu za odmero odločala upoštevajoč podatke, ki jih je v spis predložil tožnik, Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT1) in 17. člen Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv). Tožniku ni priznala nagrade za plačilo sodne takse z dne 16. 12. 2021, kilometrine in odsotnosti iz pisarne na ta dan, nagrade za drugo pripravljalno vlogo z dne 15. 12. 2020 in tretjo pripravljalno vlogo z dne 26. 1. 2021, nagrade za dokazni predlog z dne 29. 1. 2021, nagrade za osmo pripravljalno vlogo z dne 21. 5. 2021, nagrade za deseto pripravljalno vlogo z dne 6. 12. 2021 in nagrade za delno sodno poravnavo. Povračilo ostalih stroškov zastopanja je tožniku priznala.

3.Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo toženke v delu, ki se nanaša na zavrnjeno nagrado za štiri pripravljalne vloge, nagrado za odsotnost iz pisarne, preslikavo listin, nagrado za dokazni predlog in delno sodno poravnavo. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Uveljavlja tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora.

4.V pripravljalni vlogi z dne 18. 1. 2024 vztraja pri tožbenih navedbah. Dodaja, da iz uradnega zaznamka Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. I P 69/2018 z dne 14. 12. 2021 izhaja, da je bil spis I P 69/2018 dne 14. 12. 2021 vpogledan s strani odvetnice in da so bile tega dne naročene tudi fotokopije, ki jih je pooblaščenec osebno prevzel 16. 12. 2021, ko je tudi plačal sodno takso, račun pa je izstavljen na stranko, ker je tako v Krškem običajno.

5.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

6.Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

7.Tožba je utemeljena.

8.Izplačilo nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pomoči odvetnika ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki v šestem odstavku 30. člena določa, da je za pravno pomoč po tem zakonu odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na, ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek). Nadalje je peti odstavek 17. člena v času izdaje izpodbijanega akta veljavni ZOdv določal, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.

9.Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa izhaja, da toženka tožniku ni priznala 600 točk po tar. št. 19/2 OT za drugo pripravljalno vlogo z dne 15. 12. 2020, 400 točk po tar. št. 19/3 OT za tretjo pripravljalno vlogo z dne 26. 1. 2021 in 50 točk po tar. št. 19/4 OT za dokazni predlog z dne 29. 1. 2021. To je utemeljila s tem, da sta vlogi nadaljevanje prve pripravljalne vloge, tj., da bi moral tožnik vse navedbe podati v sklopu prve pripravljalne vloge, kar velja tudi za dokazni predlog z dne 29. 1. 2021.

10.Tožnik temu ugovarja, češ da je bila prva pripravljalna vloga vložena dne 26. 11. 2020, medtem ko je odgovor na poizvedbo št. DT 0211-91146/2020-2 03-110-01 z dne 1. 12. 2020, ki je predmet obravnavanja v drugi pripravljalni vlogi z dne 15. 12. 2020, prejel šele 3. 12. 2020 in zato navedb v zvezi s tem ni mogel podati že v predhodni prvi pripravljalni vlogi z dne 26. 11. 2020, kot to zatrjuje toženka. Izpostavlja, da smiselno enako velja tudi glede tretje pripravljalne vloge z dne 26. 1. 2021, v okviru katere je podal natančna pojasnila na podlagi opravljenih poizvedb glede podatkov o izplačanih zavarovalninah z dne 22. 12. 2020, ki jih je prejel šele 4. 1. 2021. Zato trdi, da je stališče toženke, da bi moral tožnik navedbe, podane v drugi in tretji pripravljalni vlogi podati v okviru prve pripravljalne vloge z dne 26. 11. 2020, povsem zgrešeno. Ugovarja tudi zavrnitvi priglašene nagrade za dokazni predlog z dne 29. 1. 2021, ker naj toženka te svoje odločitve sploh ne bi obrazložila in ker je s tem predlogom posredoval podatke o prometu in stanju za TRR stranke z interesom, kar je bilo za predmetni postopek potrebno.

11.Po presoji sodišča je odločitev toženke v tem delu pravilna. Ne drži trditev tožnika, da toženka svoje odločitve o zavrnitvi nagrade za dokazni predlog sploh ni obrazložila, saj jo je obrazložila z enakimi razlogi, kot je zavrnila nagrado za drugo in tretjo vlogo. Sodišče po vpogledu v pripravljalne vloge, ki so predložene v upravni in sodni spis, pritrjuje toženki, da so druga in tretja pripravljalna vloga ter dokazni predlog nadaljevanje, tj. po vsebini del prve pripravljalne vloge. Tožnik je namreč v imenu in za račun stranke z interesom v prvi pripravljalni vlogi z dne 26. 11. 2020 postavil trditve o posebnem premoženju stranke z interesom, v katerega naj bi med drugim sodila najemnina in odškodnine ter zavarovalnine ter trditve o višini njenih dohodkov. Za dokazovanje teh trditev je predlagal listine, iz katerih zatrjevani podatki izhajajo. V drugi pripravljalni vlogi je nato sporočil, da od FURS ni mogel pridobiti podatkov o dohodkih iz naslova najemnin in predlagal, da naj poizvedbe o tem opravi sodišče. V tretji pripravljalni vlogi je sodišču predložil podatke o izplačilih odškodnine oziroma zavarovalnin, v dokaznem predlogu pa je posredoval podatke o prometu in stanju na transakcijskem računu stranke z interesom, ki ga ima pri eni od bank. Vse to pa predstavlja dokazila o trditveni podlagi, ki jo je podal v prvi pripravljalni vlogi.

12.Tožnik svoje nasprotovanje odločitvi toženke, da gre po vsebini za eno vlogo, utemeljuje s tem, da je podatke prejel kasneje, kot je vložil prvo pripravljalno vlogo. Vendar pa v tožbi ne zatrjuje in ne dokaže, da naj bi obstajala obveznost, da prvo pripravljalno vlogo posreduje že dne 26. 11. 2020, ko trdi, da še ni razpolagal s podatki iz svojih vlog z dne 15. 12. 2020 in 26. 1. 2021 niti ne izkaže, da za podatke pri FURS, zavarovalnicah in bankah ne bi mogel zaprositi že prej. Glede na to pa sodišče pritrjuje toženki, da bi lahko vse navedbe iz teh treh vlog in dokaznega predloga podal v eni sami vlogi, ki bi jo sodišču posredoval po pridobitvi vseh dokazov, s katerimi dokazuje svoje trditve iz te vloge oziroma da so prva pripravljalna vloga in v kasnejših vlogah posredovani dokazni predlogi celota.

13.Nadalje iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa izhaja, da toženka tožniku ni priznala 400 točk po tar. št. 19/3 OT za osmo pripravljalno vlogo z dne 21. 5. 2021, kar je utemeljila s tem, da je ta vloga nadaljevanje sedme pripravljalne vloge z dne 5. 5. 2021. Tožnik temu ugovarja, češ da ta vloga ni nadaljevanje sedme pripravljalne vloge z dne 5. 5. 2021. Izpostavlja, da je bil dne 6. 5. 2021 opravljen narok za glavno obravnavo, na katerem je bil sprejet sklep, da naj njegova stranka v roku 15 dni pripravi tabele glede valoriziranih prihodkov obeh pravdnih strank glede na uradne podatke o njunih neto prihodkih. Tožnik navaja še, da je osmo pripravljalno vlogo vložil v dodeljenem roku, kot to izhaja iz zapisnika naroka z dne 6. 5. 2021 in tako nikakor ni pravilen zaključek toženke, da osma pripravljalna vloga predstavlja nadaljevanje sedme pripravljalne vloge.

14.Sodišče po vpogledu v spis ugotavlja, da je tožnik oziroma stranka, ki jo je zastopal, v sedmi pripravljalni vlogi pripravila valoriziran izračun prihodkov pravdnih strank na dan 11. 1. 2018 za čas od leta 2002 do 2017. Na naroku za glavno obravnavo dne 6. 5. 2021 je bilo stranki naloženo, naj v roku 15 dni pripravi tabele glede valoriziranih prihodkov obeh pravdnih strank upoštevaje uradne podatke o njunih neto prihodkih, kot izhajajo iz FURS in ZPIZ. Tožnik oziroma stranka, ki jo je zastopal, je v osmi pripravljalni vlogi sporočila, da s podatki FURS in ZPIS ne razpolaga niti jih ni uspela pridobiti iz spisa. Nato je bila opravljena delna revalorizacija izpisov osnov iz obrazca M-4 za obdobje 2002-2007. Zato sicer drži trditev tožnika, da je vlogo vložil v odrejenem roku, vendar pa je toženka glede na njeno vsebino po presoji sodišča utemeljeno zaključila, da gre po vsebini za nadaljevanje navedb iz sedme vloge in ne za novo vlogo, v kateri naj bi stranka prikazala valoriziran izračun prihodkov pravdnih strank za čas od 2002 do 2017 upoštevaje podatke FURS in ZPIZ o njihovih prihodkih, saj tega ni storila.

15.Nadalje toženka tožniku ni priznala 400 točk po tar. št. 19/3 OT za deseto pripravljalno vlogo z dne 6. 12. 2021, kar je utemeljila s tem, da je ta vloga prepis devete pripravljalne vloge z dne 23. 11. 2021, s popravkom napačnega izračuna. Tožnik temu ugovarja, češ da toženka ni upoštevala dejstva, da je bila tožniku preveritev preračuna naložena na naroku dne 24. 11. 2021, kot to izhaja iz zapisnika z dne 24. 11. 2021, ko je bil tožniku dodeljen 15 dnevni rok, da sporoči morebitna odstopanja, kar je tudi storil in je bila tako tudi deseta pripravljalna vloga potrebna, toženka pa tožniku neutemeljeno ni priznala nagrade zanjo.

16.Sodišče po vpogledu v listine pritrjuje navedbam tožnika, da je sodišče na naroku dne 24. 11. 2021 strankama naložilo, da preverita morebitna odstopanja pri izračunu valoriziranih prihodkov, vidnih iz podatkov FURS-a. Pri tem pa ugotavlja, da je tožnik že v deveti pripravljalni vlogi z dne 23. 11. 2021 pripravil valoriziran izračun prihodkov pravdnih strank po podatkih FURS. Deseta pripravljalna vloga z dne 6. 12. 2021 je tako po svoji vsebini le prepis devete pripravljalne vloge, pri čemer je, kot je navedeno tudi v vlogi, popravljenih nekaj manjših napak pri izračunu.

17.Nadalje iz izpodbijane odločbe izhaja, da toženka tožniku ni priznala 1600 točk po tar. št. 3/1 OT za delno sodno poravnavo, kar je utemeljila s tem, da se zadeva ni dokončno zaključila s sklenitvijo sodne poravnave, ampak z odločbo sodišča. Tožnik temu ugovarja, češ da se je zadeva res dokončno zaključila z odločbo sodišča, vendar pa se sodišču z vprašanjem obsega skupnega premoženja glede denarnih sredstev v višini 3249,89 EUR na TRR stranke z interesom in glede denarnih sredstev v višini 599,86 EUR na TRR B. B., zaradi sklenitve delne sodne poravnave ni bilo treba ukvarjati, ravno tako pa se v tem delu sodba ne more izpodbijati z rednim pravnim sredstvom. Iz tega po mnenju tožnika izhaja, da se je v tem delu zadeva zaključila s sklenitvijo sodne poravnave in bi tako toženka morala tožniku priznati tudi nagrado za sklenitev delne sodne poravnave.

18.Sodišče po vpogledu v spis ugotavlja, da je bila na naroku za glavno obravnavo dne 9. 2. 2022 med pravdnima strankama sklenjena delna sodna poravnava o tem, da navedena denarna sredstva ne sodijo v njuno skupno premoženje, kar med strankama tega upravnega spora ni sporno. Vendar s tem postopek ugotavljanja skupnega premoženja in deležev ni bil zaključen oziroma je bil zaključen le v manjšem delu. Iz tar.št. 3 OT pa izhaja, da se postavke, določene v tej tarifi, obračunajo, če zaradi sodne poravnave do postopka sploh ne pride ali če se sodni postopek zaradi poravnave zaključi. Iz tega razloga so siceršnje tarife po 1. točki tar.št. 3 tudi 150% oziroma 100% povišane. Zato sodišče soglaša s toženkino razlago OT, da ker se s sklenitvijo sodne poravnave zadeva ni dokončno zaključila, tožnik ni upravičen do priglašene nagrade za sodno poravnavo po tar. št. 3/1 OT.

19.Nadalje iz izpodbijane odločbe izhaja, da toženka tožniku za dne 16. 12. 2021 ni priznala kilometrine v višini 10,36 EUR, 40 točk po čl. 6/4 OT za odsotnost iz pisarne, 50 točk po tar. št. 39 OT za čas za preslikavo listin in znesek sodne takse za preslikavo, kar je utemeljila s tem, da iz listin izhaja, da je navedeno opravilo opravila stranka z interesom, ki je tudi plačala sodno takso. Tožnik temu ugovarja, češ da ne drži, da je vpogled v spis in preslikavo listin opravila stranka z interesom, saj je vpogled opravil tožnik.

20.Sodišče ugotavlja, da je toženka odločbo izdala v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Po 144. členu Zakona o splošnem upravnem postopku pa lahko organ po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana (1. točka); če se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi (2. točka).

21.Sodišče ugotavlja, da v tem delu dejanskega stanja ni bilo mogoče ugotoviti le na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je predložil tožnik niti na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ. Tožnik tako v upravnem sporu zatrjuje, da to, da je opravil vpogled, izhaja iz listin spisa Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. I P 69/2018, zlasti pa iz uradnega zaznamka z dne 14. 12. 2021, v katerem je navedeno, da je odvetnica pregledala spis I P 69/2018 in naročila kopije prilog C16, C17, C18. Nalog za plačilo takse je 16. 12. 2021 na blagajni sodišča poravnal tožnik, ki je takrat tudi prevzel listine. Račun se res glasi na stranko z interesom, ker je tako v Krškem običajno, kot je tudi običajno, da se o prevzemu listin ne piše noben zapisnik ampak pooblaščenec prejme zgolj listek, koliko je treba plačati za fotokopije. Navaja še, da je bil vpogled v spis in preslikava listin potrebna, ker je sodišče samo pridobilo listine, ki si jih je moral tožnik vpogledati in pribaviti, saj je sodišče že ob zasliševanju strank na naroku dne 24. 11. 2021 predočalo izpiske iz TRR in ostale pridobljene listine, enako pa tudi ob zasliševanju dne 9. 2. 2022, kot to izhaja iz zapisnika z dne 9. 2. 2022. Stranka z interesom in tožnik sta se morala zato z vsebino listin seznaniti.

22.Tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa, da v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Ker je toženka odločala v skrajšanem postopku, tj. ne da bi tožniku dala možnost, da se o teh, spornih dejstvih pred izdajo akta izjavi, je opravičljivo, da tožnik navedena dejstva in dokaze navaja šele v upravnem sporu. Zato jih je sodišče upoštevalo.

23.Sodišče v upravnem sporu ne ugotavlja dejanskega stanja (z izjemo v sporu polne jurisdikcije, za kar v tej zadevi niso izpolnjeni pogoji), ampak presoja zakonitost izpodbijane odločbe in v tem okviru, ali je toženka pravilno in popolno ugotovila dejansko stanje. Ker zaradi izvedbe skrajšanega namesto ugotovitvenega postopka navedenih listin ni presojala, bo morala to, ali je tožnik dokazal dejstva, ki jih zatrjuje v zvezi s temi storitvami v upravnem sporu, ugotoviti v ponovljenem postopku.

24.Glede na navedeno je moralo sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na povračilo stroškov za preslikavo listin z dne 16. 12. 2021 po tar.št. 39 OT (50 točk), odsotnost iz pisarne za ta dan po tar. št. 6/4 OT (40 točk), kilometrino za dne 16. 12. 2021 in sodno takso za preslikavo listin (priglašenih 40,40 EUR) odpraviti in zadevo v tem obsegu vrniti organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku je organ, kateremu se zadeva v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrača, vezan na stališča sodišča iz te sodbe (peti odstavek 64. člena ZUS-1). V ostalem delu je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

25.Sodišče glavne obravnave ni opravilo, ker sta se stranki glavni obravnavi odpovedali.

26.Ker zadeva ni bila rešena na glavni obravnavi, se tožniku, ki je sicer odvetnik, vendar sam nastopa v svoji lastni zadevi kot stranka upravnega spora, v katerem ni zastopan po drugem odvetniku, priznajo stroški po prvem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu v znesku 15,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od priznanih stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 290. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 2/2015 z dne 9. 1. 2015.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 30, 30/6

Podzakonski akti / Vsi drugi akti Odvetniška tarifa (2003) - tarifna številka 20

Pridruženi dokumenti*

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.