Jedro

Če pri formalnem preizkusu predloženih dodatnih izvodov sodišče zazna, da imajo predloženi izvodi določene pomanjkljivosti, kot v konkretnem primeru (izvoda naknadno predložene tožbe sta se po ugotovitvi sodišča prve stopnje bistveno razlikovala od prvotne tožbe od tretje strani dalje), ki ne kažejo na ignoranco ali zlorabo procesnih pravic pač pa na tehnično napako, ima sodišče možnost in dolžnost, da tudi s prejetimi izvodi tožbe, ki niso sposobni obravnavanja (z vročitvijo v odgovor toženim strankam) postopati kot z nepopolno vlogo. Tožečo stranko bi moralo v okoliščinah konkretnega primera sodišče prve stopnje pozvati, da napako v predloženih izvodih odpravi.

Izrek

I. Pritožbama zoper sklep o zavrženju tožbe in zoper sklep o pravdnih stroških se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11. 11. 2013 zavrglo tožbo, s sklepom z dne 23. 1. 2014 pa je tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženih strank.

2. V pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe je tožeča stranka uveljavljala pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. V pritožbi zoper sklep o povrnitvi stroškov pa je uveljavljala pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava ter predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

V zvezi s pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe

5. Šesti odstavek 108. člena ZPP določa, da v primeru, če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog, mu sodišče naloži, naj v določenem roku to stori. Če vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže. 6. Tožeča stranka je najprej vložila tožbo v 2 izvodih. Ker je tožila 3 tožence, bi jo morala vložiti v 4 izvodih (za sodišče in 3 tožence). V skladu z določbo šestega odstavka 108. člena ZPP jo je sodišče pozvalo, da v 8 dneh vloži še dva izvoda tožbe z dne 30. 11. 2009 s prilogami (A1 – A51). Ker pa je na podlagi trditev ene od toženih strank ugotovilo, da v roku iz poziva predložena izvoda tožbe nista bila identična tožbi z dne 30. 11. 2009, je zaključilo, da tožeča stranka ni v postavljenem roku vložila zadostnega števila izvodov tožbe in jo je zato zavrglo.

7. Tožeča stranka je v pritožbi opozorila, da je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo 4 leta po vložitvi tožbe, uveljavljala je prekomernost posledice za tehnično napako, ki se ji je pripetila pri računalniškem izpisu teksta, ki jo je spregledala, ni pa je niti zaznalo pri formalnem preizkusu prejetih izvodov tožbe sodišče prve stopnje. Ob vložitvi tožbe je ni zastopal odvetnik. Poudarila je, da je ob ugotovitvi napake zaprosila sodišče, da sprejme opravičilo in toženim strankam vroči pravilne izvode tožbe. Predvsem pa je uveljavljala kršitev pravice do sodnega varstva, ker zaradi tehnične napake sodišče zadeve ni meritorno obravnavalo.

8. Glede na hude posledice neaktivnosti pravdnih strank pri odpravi formalnih pomanjkljivosti je po oceni sodišča druge stopnje potrebno ločevati situacijo, v kateri je pozvana stranka neaktivna od situacije, v kateri se na poziv sodišča pravočasno a neprimerno odzove. Tudi v slednjem primeru pa mora sodišče prve stopnje opraviti presojo, ali so po pozivu prejeti izvodi zahtevanih vlog in prilog tako drugačni od prvotne vloge in prilog, da je že na prvi pogled mogoče sprejeti sklep, da nimajo nobene zveze s prvotno vlogo. V tem primeru, ki se lahko oceni kot zloraba procesnih pravic, stranki ni mogoče dati sodnega varstva. Če pa pri formalnem preizkusu predloženih dodatnih izvodov sodišče zazna, da imajo predloženi izvodi določene pomanjkljivosti, kot v konkretnem primeru (izvoda naknadno predložene tožbe sta se po ugotovitvi sodišča prve stopnje bistveno razlikovala od prvotne tožbe od tretje strani dalje), ki ne kažejo na ignoranco ali zlorabo procesnih pravic pač pa na tehnično napako, ima sodišče možnost in dolžnost, da tudi s prejetimi izvodi tožbe, ki niso sposobni obravnavanja (z vročitvijo v odgovor toženim strankam) postopati kot z nepopolno vlogo. Tožečo stranko bi moralo po oceni višjega sodišča v okoliščinah konkretnega primera sodišče prve stopnje pozvati v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP, da napako v predloženih izvodih odpravi (kar je po prejemu odgovora na tožbo tožeča stranka tudi takoj storila). Pri odločitvi v tej zadevi je namreč potrebno upoštevati tudi posledice, ki zaradi takšne razlage nastanejo za stranko, ki se ji je napaka zgodila. Če sodišče nepopolno ali nerazumljivo vlogo zavrže, ne da bi predhodno izvedlo postopek po prvem odstavku 108. člena ZPP, lahko nastopi situacija, v kateri je vložniku odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem (kršitev 8. točke 339/2 ZPP). S tem pa po drugi strani ne bi kršilo pravic nasprotnih strank, saj bi bila vsem zagotovljena pravica, da na isto tožbo odgovorijo. V konkretnem primeru pa je zato, ker sodišče prve stopnje ni takoj zaznalo razlik, eni od toženih strank vročilo v odgovor tožbo, ki je ostala v spisu, drugima dvema pa naknadno predloženi tožbi, ki se od prvotne razlikujeta.

9. Odprava formalnih pomanjkljivosti, ki preprečujejo meritorno obravnavanje zadeve, je mogoča ves čas postopka, saj formalna pomanjkljivost preprečuje vsebinsko obravnavanje ne glede na fazo postopka. Če je bilo sodišče prve stopnje pri preizkusu popolnosti vloge (v tem primeru dodatnih izvodov tožbe) premalo natančno, lahko pride do sklepa o formalni pomanjkljivosti naknadno. Ker sodišče prve stopnje tega (zaradi napačne razlage zakona) ni storilo, je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP) z opozorilom, naj z novo predloženimi izvodi tožbe postopa v skladu z določbami ZPP, ki urejajo odgovor na tožbo.

V zvezi s pritožbo zoper sklep o povrnitvi stroškov

10. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki naložilo plačilo stroškov toženih strank. Navedlo je, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženim strankam pravdne stroške, saj so tožene stranke v postopku v celoti uspele (prvi odstavek 154. člen ZPP). Ker je višje sodišče razveljavilo sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, je bilo posledično potrebno razveljaviti tudi sklep o stroških (3. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških v zvezi s pritožbo tožeče stranke je pridržana za končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP).