Jedro

V predsodnem postopku materialni položaj tožnice oziroma njene družine, relevanten pri odločanju o upravičenosti do državne štipendije za sporno študijsko leto, ni bil pravilno razčiščen. Sporno je ostalo, kateri dohodki in premoženje so lahko zakonito všteti v skupni dohodek štiričlanske družine. Pri presoji zakonitosti izpodbijanih zavrnilnih odločb ni mogoče šele v sodnem pritožbenem postopku izračunati dejanskega skupnega dohodka družine ter s preračunavanjem ugotavljati, ali presega zakonsko določeno mejo, ko sporne pravice ni mogoče priznati.

Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da dohodek iz naslova študentskega dela ne spada med dohodke, ki bi ga bilo potrebno upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja tožničine družine pri odločanju o upravičenosti tožnice do državne štipendije za sporno študijsko leto.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 21. 1. 2015 in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 18. 11. 2013 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek in odločanje (I. točka izreka). Odredilo je, da je tožena stranka dolžna nov upravni akt o pravici do štipendije za študijsko leto 2013/2014 izdati v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe (II. točka izreka).

2. Sodbo izpodbija tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga njeno spremembo in zavrnitev tožbenega zahtevka.

V predmetni zadevi je sporna pravilnost ugotovljenega materialnega položaja tožnice oziroma njene družine pri odločanju o upravičenosti do državne štipendije v študijskem letu 2013/2014. Vendar je bil dohodek družine za leto 2012 v višini 24.311,28 EUR ugotovljen pravilno, saj je pri ugotavljanju materialnega položaja družine potrebno upoštevati vse dohodke, razen zneska obresti v višini 348,90 EUR. Ne strinja se z materialnopravnim stališčem sodišča, da dohodki dijakov in študentov, upravičenih do posebne olajšave, ne predstavljajo obdavčljivih dohodkov po 1. točki 1. odstavka 12. člena ZUPJS. Dohodki dijakov in študentov, upravičenih do posebne olajšave, predstavljajo obdavčljiv dohodek po 15. členu Zakona o dohodnini, ki izrecno določa, da so z dohodnino obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v določenem letu, ki je enako koledarskemu letu, in niso zajeti med izrecnimi, taksativno naštetimi dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine. Če bi sledili materialnopravnemu stališču sodišča, bi zašli v situacijo, da se med dohodke ne bi upoštevale npr. pokojnine iz razloga neobdavčitve zaradi nedoseganja zneska, ki pomeni zmanjšanje davčne osnove zaradi olajšave.

V zvezi s prihranki in dvojnim upoštevanjem istih prihodkov oziroma premoženja pojasnjuje, da ZUPJS v 17. členu med drugim določa, da se v premoženje, ki se upošteva, štejejo denarna sredstva na transakcijskem in drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka v skladu s 1. odstavkom 12. člena zakona, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika. Skladno s 17. členom ZUPJS se prihranki torej ugotavljajo tako, da se od zneska na TRR odšteje tekoči dohodek, ki predstavlja dohodek iz 1. odstavka 12. člena ZUPJS. Denarna sredstva, ki niso tekoča in so ostala na TRR, predstavljajo prihranek. Sredstva na varčevalnih in podobnih računih so prihranki in se upoštevajo v celoti, saj ZUPJS v 17. členu niti katerem drugem členu ne določa, da se od sredstev na transakcijskem računu odšteje dohodek po 12. členu ZUPJS na način po 15. členu in bi se torej moral odšteti ves dohodek iz naslova npr. pokojnine v preteklem letu.

3. Tožnica v odgovoru prereka pritožbene navedbe tožene stranke in predlaga zavrnitev njene pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v skladu z 82. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih(1) (ZDSS-1) izpodbijana zavrnilna upravna akta kot preuranjena utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

V predsodnem postopku materialni položaj tožnice oziroma njene družine, relevanten pri odločanju o upravičenosti do državne štipendije za študijsko leto 2013/2014, ni bil v celoti pravilno razčiščen. Sporno je ostalo, kateri dohodki in premoženje so lahko zakonito všteti v skupni dohodek štiričlanske družine, glede na to da tožena stranka celo v pritožbi priznava, da nekateri zneski ne bi smeli biti upoštevani. Kljub temu povsem pavšalno, brez kakršnega koli izračuna vztraja, da naj to ne bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanih zavrnilnih upravnih aktov o pravici do državne štipendije. Že zato predlogu za spremembo izpodbijane sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka ni mogoče slediti.

Pri presojanju zakonitosti izpodbijanih zavrnilnih odločb ni mogoče pristajati na to, da bi bil šele v sodnem pritožbenem postopku izračunavan dejanski skupni dohodek družine ter s preračunavanjem ugotavljano, ali presega zakonsko določeno mejo, ko sporne pravice ni mogoče priznati.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 12., 16., 17., 18. in 19. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev(2) (ZUPJS), citiranih že v izpodbijani sodbi in jih zato pritožbeno sodišče ne povzema znova.

Potrebno je sicer pritrditi stališču tožene stranke, da interpretacija 1. točke 1. odstavka 12. člena ZUPJS- a glede upoštevnosti dohodka iz naslova študentskega dela v izpodbijani sodbi ni pravilna. V skladu z navedeno določbo ZUPJS-a se namreč med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Dohodek iz naslova študentskega dela, prejet na podlagi delovršne ali kakšne druge pogodbe, je obdavčljiv dohodek in ne dohodek, ki bi bil oproščen dohodnine.

Zakon o dohodnini(3) (ZDoh-2) v določbah od 20. do 34. člena v poglavju o „Oprostitvi plačila dohodnine“ taksativno določa dohodke in prejemke, ki so oproščeni plačila dohodnine. Med njimi ni dohodka iz naslova študentskega dela, ne glede na prejeto višino. Seveda je potrebno ločiti med dohodki, oproščenimi dohodnine in inštitutom olajšav po ZDoh-2, ki zagotavlja splošno zmanjšanje letne davčne osnove (111. člen) vsem rezidentom ali zagotavlja posebne osebne olajšave (113. člen(4) ) pri sicer obdavčljivih dohodkih do predpisane meje. Kljub temu da dohodek iz študentskega dela v davčnem letu ne doseže niti zneska 75 % predpisane davčne olajšave in lestvice za odmero dohodnine, to ne pomeni, da ga v smislu davčnih predpisov in seveda tudi po 1. točki 1. odstavka 12. člena ZUPJS-a ne bi bilo potrebno šteti za obdavčljivi dohodek. Olajšav, ki so predvidene pri obdavčljivih dohodkih ni mogoče enačiti z oprostitvami, taksativno določenimi v ZDoh-2. 7. Zmotno je torej materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da naj dohodek iz naslova študentskega dela v višini 1.428,75 EUR ne bi spadal med dohodke, ki bi ga bilo potrebno upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja tožničine družine. Poleg tega je protislovno njegovo razlogovanje, ko izrecno zapiše, da gre pri navedenem znesku za obdavčljiv dohodek, pa kljub temu hkrati zaključuje, da gre za kategorijo dohodka, ki je oproščen dohodnine.

8. Vendar predhodno navedeno samo po sebi še ne zadostuje, da bi bilo mogoče izpodbijana zavrnilna posamična upravna akta o pravici do državne štipendije za šolsko leto 2013/2014 oceniti kot pravilna in zakonita. Predlogu tožene stranke na spremembo izpodbijane sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka zato ni mogoče slediti.

Kot je bilo že poudarjeno, ni stvar pritožbenega sodnega postopka, da bi bile v njem odpravljene pomanjkljivosti predsodnega upravnega postopka. Torej, da bi pritožbeno sodišče samo izračunavalo vpliv nekaterih dohodkov in premoženja na materialni položaj družine ter preseganje ali nepreseganje cenzusa za priznanje državne štipendije za sporno leto. To še zlasti, ko tožena stranka dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča o nepravilnem vštetju vrednosti avtomobilov B. in C. v premoženje družine ne prereka in priznava, da obresti v višini 348,90 EUR niso bile pravilno upoštevane pri ugotavljanju materialnega položaja družine pa kljub temu vztraja, da je bil v dohodek za leto 2012 v višini 24.311,28 EUR izračunan pravilno.

9. Potrebno je namreč pritrditi dokaznemu zaključku prvostopenjskega sodišča, da so bila v predsodnem postopku kršena pravila Zakona o splošnem upravnem postopku(5) (ZUP), saj ni bilo razčiščevano, ali in kateri zneski premoženja in denarna sredstva na transakcijskem in drugem računu bi lahko predstavljali t.i. fiktivni dohodek, upošteven za izračun materialnega položaja družine. Pravilno opozarja, da se v skladu s 6. tč. 1. odstavka 17. člena ZUPJS hranilne vloge in denarna sredstva na transakcijskem in drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka iz 1. odst. 12. člena, pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo oz. štejejo po izjavi posameznika. Zato ni mogoče slediti stališču tožene stranke, da so sredstva na varčevalnih in podobnih računih prihranki in se upoštevajo v celoti. Takšna uporaba abstraktne pravne norme, v kolikor ni rezultat analize vsakokratnega konkretnega primera, je lahko v direktnem nasprotju s 6. točko 1. odstavka 17. člena ZUPJS.

10. Iz predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

V ponovljenem upravnem postopku bo potrebno ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti. V skladu z materialnopravnim stališčem prvostopenjskega sodišča in delno korigiranim s to sodno odločbo, bo potrebno ponovno ugotavljati materialni položaj tožničine družine. Potreben bo torej takšen ponovni izračun skupnega dohodka družine iz naslova obdavčljivih dohodkov in premoženja, ki ga bo mogoče računsko preizkusiti ter posledično tudi preseganje ali nepreseganje odstotkovne meje, določene v 23. členu ZUPJS. Šele po izvedbi navedenih in morebitnih drugih dokazov, pomembnih za popolno in pravilno razčiščeno dejansko stanje, bo mogoče izdati zakonito upravno odločbo o upravičenosti ali neupravičenosti tožnice do državne štipendije za šolsko leto 2013/2014. (1) Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.

(2) Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami.

(3) Ur. l. RS, št. 117/2006 s spremembami.

(4) Po 3. odst. 113. člena ZDoh-2 od dohodkov dijakov in študentov za opravljeno začasno ali občasno delo v znesku, ki je enak znesku 75 % splošne olajšave.

(5) Ur. l. RS, št. 80/2001 s spremembami.