Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
3. 3. 2021
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Saše Perišić, Šentjur, ki jo zastopa Tatjana Cimperšek, odvetnica v Celju, na seji 3. marca 2021
sklenilo:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Uradni list RS, št. 36/20 in 61/20) se zavrže.
1.Pobudnica izpodbija prvi odstavek 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (v nadaljevanju ZZUSUDJZ). Ta je določal, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo. Pobudnica zatrjuje neskladje izpodbijane ureditve z drugim odstavkom 14. člena in 22. členom Ustave. Meni, da bi moral zakonodajalec z ZZUSUDJZ zadržati tek materialnih rokov za čas od 16. 3. 2020, ko so začeli veljati ukrepi Vrhovnega sodišča iz Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 21/20), do vključno 28. 3. 2020, ko je bil ZZUSUDJZ objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, in ne šele z uveljavitvijo ZZUSUDJZ 29. 3. 2020. Po mnenju pobudnice naj bi ZZUSUDJZ v tem delu vseboval protiustavno pravno praznino. Materialni rok za vložitev tožbe v njeni zadevi se je namreč iztekel 18. 3. 2020. Zaradi izpodbijane ureditve naj bi izgubila pravico do pravnega varstva uveljavljati nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku. Pobudnica k pobudi prilaga sklep delovnega sodišča o zavrženju tožbe zaradi uveljavljanja nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker je ta bila vložena prepozno.
2.Izpodbijani predpis v času vložitve pobude ni več veljal. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti.
3.Kadar predpis ne velja več, mora pobudnik skladno s prvim odstavkom 47. člena ZUstS izkazati pravovarstveno potrebo. Pobudnica bi morala trditve o domnevni protiustavni pravni praznini izčrpati v postopku sodne presoje odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tega pobudnica ni izkazala. Četudi bi Ustavno sodišče ugotovilo obstoj protiustavne pravne praznine, kot jo zatrjuje pobudnica, ta ugotovitev nanjo ne bi več mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravovarstvene potrebe za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.
4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Rajko Knez Predsednik