Jedro

Za strokovno izobrazbo se šteje le javno veljavna strokovna izobrazba. Priznanje delovne zmožnosti za opravljanje določenega dela ne pomeni priznanja formalne strokovne izobrazbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa tožene stranke, na podlagi katerih je tožnici prenehalo delovno razmerje kot trajno presežni delavki. Posledično je ugodilo tudi tožbenim zahtevkom za reintegracijo ter priznanje vseh pravic za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Dejanska podlaga take odločitve je bila ugotovitev, da tožena stranka pri določanja delavcev, katerih delo ni bilo več potrebno, ni upoštevala temeljnega izločilnega kriterija strokovne izobrazbe. Zato so zaposlitev obdržali delavci, ki niso imeli ustrezne izobrazbe, tožnica pa je bila kljub izpolnjevanju tega pogoja, opredeljena kot presežna delavka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pravilnik o ugotavljanju presežnih delavcev in zagotavljanju njihove materialne varnosti v S.Ž Ljubljana je upošteval, "da je priznana izobrazbena stopnja na S.Ž za delavce pridobljena pravica delavca, ki mu je spremenjena zakonodaja ne more odvzeti". Zato je v tretjem odstavku 25. člena Pravilnik določil, kdaj se šteje, da ima delavec ustrezno strokovno izobrazbo. Enaka naj bi bila tudi ureditev po 78. členu Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90 in nasl. - ZDDO). Sodišče bi zaradi varstva pridobljenih pravic delavcev in njihovega enakopravnega obravnavanja, moralo upoštevati navedeno ureditev v Pravilniku tožene stranke.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, ter toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po 371. členu ZPP preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

V 36. b členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR) so primeroma našteti kriteriji, ki se upoštevajo pri določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno.

Podrobnejšo ureditev kriterijev zakon prepušča kolektivni pogodbi oziroma splošnim aktom (tretji odstavek 36. b člena ZDR). Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, ki je veljala v času ugotavljanja presežnih delavcev pri toženi stranki (Uradni list RS, št. 39/93 - SKPG), je v tretjem odstavku 13. člena določila kot temeljno merilo za ohranitev zaposlitve delovno uspešnost in v petem odstavku 13. člena kot prvo korekcijsko merilo strokovno izobrazbo oziroma usposobljenost za delo. V primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost. Smiselno enaka je bila ureditev tudi v prejšnji Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 31/90, člen 13). Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (Uradni list RS, št. 1/92) v 55. členu le našteva, kateri (izločilni) kriteriji se bodo upoštevali pri določitvi presežnih delavcev in prepušča podrobnejšo opredelitev "organizacijskemu predpisu".

Pravilnik o ugotavljanju presežnih delavcev in zagotavljanju njihove materialne varnosti v S.Ž Ljubljana z dne 12. 7. 1993 kot svojo pravno podlago navaja tako ZDR kot SKPG in Kolektivno pogodbo dejavnosti. V končni določbi (prvi odstavek 53. člena) pa s splošno normo določi, da se v primeru spremembe zakonodaje, neposredno uporabljajo določila ustreznih zakonov do sprejema popravkov pravilnika. Splošna kolektivna pogodba velja za vse delavce in se lahko neposredno uporablja (tretji odstavek 112. člena ZDR). V skladu z navedenim in upoštevaje načelo o usklajenosti pravnih aktov, bi Pravilnik tožene stranke moral upoštevati določbe SKPG (ki jih Kolektivna pogodba dejavnosti izrecno ne spreminja), da je temeljni kriterij pri določanju presežnih delavcev delovna uspešnost, strokovna izobrazba pa le prvo korekcijsko merilo, ne pa obratno. Vendar v tej sporni zadevi ta okoliščina na odločitev ni vplivala. Ker je bilo nesporno, da je bila delovna uspešnost vseh primerjalnih delavcev enaka, je v vsakem primeru za odločitev pomembna le pravilna uporaba kriterija strokovne izobrazbe.

Po prvem odstavku 6. člena ZDR se za strokovno izobrazbo šteje javno veljavna strokovna izobrazba, izpopolnitev strokovne izobrazbe oziroma usposobljenost po vzgojnoizobraževalnih programih, ki so oblikovani v skladu z zakonom, ter usposobljenost, ki se izkazuje z javno listino. Priznanje delovne zmožnosti za opravljanje nekega dela (bodisi zgolj zaradi daljšega dejanskega opravljanja tega dela bodisi na podlagi nekega internega preizkusa znanja), ne pomeni priznanja formalne strokovne izobrazbe. Pomeni le soglasje, da delavec določeno delo lahko opravlja, kljub pomankanju formalne izobrazbe, ki se za to delo sicer zahteva. Ne pomeni pa to tudi, da je delavcu s tem priznana formalna izobrazba, ki jo ni pridobil na predpisan način. "Pridobljena pravica" je zato le pravica, da delo lahko opravlja, čeprav pogojev zanj ne izpolnjuje, in samo to in tako "pridobljeno pravico" varuje tudi 78. člen ZDDO. Nenazadnje, delavec, ki ima ob formalni IV. stopnji izobrazbe, priznano delovno zmožnost za delovno mesto, za katero se zahteva V. stopnja, ne more biti razporejen na drugo delovno mesto z zahtevano V. stopnjo, ker take izobrazbe dejansko nima.

Kriterij (merilo), ki se upošteva pri določanju presežnih delavcev je formalna oziroma dejanska strokovna izobrazba delavcev. Za izenačevanje "z delom pridobljenih delovnih zmožnosti" s formalno strokovno izobrazbo ni nobene zakonite podlage. Delovne izkušnje so lahko upoštevane le kot nadaljnje korekcijsko merilo, kadar imajo primerjalni delavci enako delovno uspešnost in enako izobrazbo (šesti odstavek 13. člena SKPG).

Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlog ni podan, in ker tudi po presoji revizijskega sodišča materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno, je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).