Jedro

Javna cesta je namenjena za javni promet. Javna cesta je javno dobro. To pomeni, da če na javni cesti ni posesti tudi ni posestnega varstva.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek, da se toženim strankam nalaga, da iz asfaltne ceste, ki povezuje K. z zaselkom M. na delu, ki poteka po južnem delu parc.št. 4542/1 k.o. S., odstranijo v neposredni bližini ob meji s parc.št. 4541/2 k.o. S., cestno zaporo, ki je v času vložitve tožbe predstavljala kup nasutega kamenja v širini cca. 3 m in dolžini 1,5 m in višini 1 m, označenega s prometno signalizacijo in cca. 50 m dalje v smeri proti zaselku M., pred mejo parc.št. 4542/1 k.o. S.in parc.št. 4542/2 iste k.o. drugo cestno zaporo iz kupa kamenja v širini cca. 2,5 m, dolžini 1 m in višini 0,5 m, ki sta bili v času postopka nadomeščeni s kovinskim portonom in omogočijo in zagotovijo tožnikom neoviran prost dovoz do njihovih nepremičnin parc.št. 4542/2, 4545/2 in 4949/2 k.o. S.. Toženim strankam se prepoveduje, da v bodoče posegajo v posest pravice dovoza po cesti K. M., speljani po parc.št. 4542/1 k.o. S. do nepremičnin tožnikov in da so tožene stranke dolžne tožečim strankam nerazdelno povrniti stroške postopka. Tožečo stranko je sodišče obvezalo, da mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 110.550,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 22.11.2006 v 15-tih dneh.

Proti tej sodbi se je pritožila tožeča stranka. Pritožbo je vložila iz vseh pritožbenih razlogov po zakonu. Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da je cesto uporabljala kot javno cestno povezavo do svojih nepremičnin. S to trditvijo izkazuje svojo posest oz. soposest, ni pa tožeča stranka zatrjevala, da je del ceste na parc.št. 4542/1 k.o. S. javno dobro. Tožeča stranka se poslužuje posestnega varstva, ker cestne zapore ni odstranila PP K., Inšpekcijske službe MO K., Inšpekcijske službe UE K., vsi češ da gre za dejanje na zemljišču v zasebni lasti. Vse navedene pristojne službe so tožečo stranko tudi napotile na sodno uveljavljanje varstva pravic. Tožeča stranka ne zahteva varstva posesti na javnem dobru, temveč na cesti, na parc.št. 4542/1 k.o. S., ki je v zasebni lasti. Da ne gre za površino splošnega pomena za cestni promet izkazuje tudi ravnanje državnih organov in lokalne skupnosti, ki bi vsi morali varovati javni interes. Cestna zapora, ki je motilno dejanje tožene stranke, je namreč postavljena več kot leto dni, pa doslej pristojne državne in lokalne službe niso ukrepale, češ da postavljena zapora ne sodi v pristojnost MOK, ker je na zasebni poti. Očitno je torej, da listinski dokazi ne odražajo dejanskega stanja. Odmera ceste v naravi, ki je bila izvršena v letu 2000, po uveljavitvi Odloka MOK, kar je nadaljnja okoliščina, ki kaže na to, da kategorizacija občinske ceste v konkretnem primeru ni zadostna podlaga za ugotovitev, da bi jo bilo potrebno obravnavati kot premoženje MOK. Seveda pa bi sodišče lahko odločitev oprlo na določbo 19. čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (ZJC) vendar pa je ta pravni predpis uveljavljen šele po obravnavanem motilnem dejanju.

Pritožba ni utemeljena.

Za tožečo stranko je še vedno sporno, da je do motilnega dejanja prišlo na javni poti, ampak zatrjuje, da je prišlo na cesti na parc.št. 4542/1 k.o. S., ki je v zasebni lasti. Da ne gre za javno cesto pa kaže ravnanje javnih in državnih organov, ki niso ukrepali in postavljene ovire odstranili. Vendar pa po prepričanju pritožbenega sodišča te trditve ne držijo, kajti sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je sporna površina na parc.št. 4542/1 k.o. S. javna pot. Po določbi 82. čl. Zakona o javnih cestah - ZJC je javna pot kategorizirana javna cesta v lasti občine in jo določi občina z odlokom. Iz odloka o kategorizaciji občinskih cest, pa jasno izhaja, da je sporna cesta P. - Š.- M.i - M. štev. ceste 677650 kategorizirana kot javna pot in uvrščena med občinske ceste. Po izrecni določbi 3. čl. ZJC občinske ceste spadajo med javne ceste. Po določbi 2. čl. istega zakona pa so javne ceste javno dobro in so izven pravnega prometa. Na javnih cestah ni mogoče pridobiti lastninske pravice in drugih stvarnih pravic, razen služnosti za komunalne in druge javne vode. Po določbi 19. čl. Stvarnopravnega zakonika - SPZ lahko javno dobro uporablja vsakdo in je v splošni rabi v skladu z namenom konkretnega javnega dobra. Javna cesta je namenjena za javni promet. V skladu s citiranimi predpisi je izključena posest na javni cesti, ki je javno dobro. To pa pomeni, da če na javni cesti ni posesti tudi ni posestnega varstva. Pri tem je potrebno omeniti tudi pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 24.2.1970, da se posestno varstvo ne more uveljavljati proti motitelju, če je svet, na katerem se motilno dejanje zgodi, javno dobro, temveč je tako ravnanje predmet upravnega postopka. S tem stališčem je odgovorjeno tudi na pritožbene trditve v zvezi s tem, kdo mora ovire iz javne poti odstraniti. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.