Jedro

Ni mogoče dovoliti vrnitve v prejšnje stanje stranki, ki za zamudo kakšnega procesnega dejanja nima opravičenega razloga. Opravičeni razlog pa so lahko le takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 116/99-10 z dne 19.6.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožečih strank za vrnitev v prejšnje stanje (1. točka izreka) in zavrglo tožbo (2. točka izreka).

V obrazložitvi 1. točke izreka izpodbijanega sklepa navaja, da sta tožnika dne 24.6.1999 poslala vlogo, ki jo je sodišče štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje v smislu 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS). Po presoji sodišča prve stopnje okoliščina, s katero tožnika opravičujeta, da je do zamude roka za vložitev tožbe prišlo (bolniška odsotnost strokovne delavke v času iztekanja roka za vložitev tožbe), ne more biti utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Gre za napako pri izpolnjevanju delovnih nalog, na katero se tožnika v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne moreta uspešno sklicevati. Tudi okoliščina, da se je tožba v času, ko bi jo bilo treba oddati, nahajala na dislociranemu sedežu tožnika, ni opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje glede na to, da gre za vprašanje, ki je organizacijske narave, organizacija dela pa je v pristojnosti tožnika.

V obrazložitvi 2. točke izreka izpodbijanega sklepa navaja, da sta tožnika dne 22.6.1999 vložila tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 13.4.1999, s katero je ta zavrnila pritožbo tožnikov proti odločbi Upravne enote V. z dne 8.1.1999. Ugotovilo je, da sta tožnika izpodbijano odločbo prejela 20.5.1999. Glede na določbo 1. odstavka 21. člena ZUS je 30 dnevni rok za vložitev te tožbe potekel 21.6.1999. Ker sta tožnika vložila tožbo priporočeno po pošti 22.6.1999, je ta vložena prepozno. Zato je tožbo po določbi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo.

V pritožbi tožnika izpodbijata sklep zaradi vseh razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in dovoli vrnitev v prejšnje stanje. Navajata, da je bila tožba pravočasno napisana, zaradi bolniške odsotnosti strokovne delavke v času iztekanja roka za vložitev tožbe, pa ni bil zagotovljen potreben nadzor, zaradi česar je prišlo do zamude pri pošiljanju tožbe. Zaradi podpisovanja se je tožba dlje časa nahajala na sedežu K.P. d.o.o., predno je bila posredovana v administrativno službo P.V. d.d., ki jo je tudi odposlala. Res je, kot navaja sodišče prve stopnje, da je organizacija dela v pristojnosti strank, vendar pa si v času tržnih odnosov ne morejo privoščiti več kadra, zato pravne zadeve za K.P. d.o.o. po potrebi opravljajo na P.V. d.d..

Strokovna delavka je bila opravičeno na bolniškem dopustu od 17.6.1999 do vključno 21.6.1999, kar izkazuje tudi zdravniško potrdilo. Predlagata, da se prouči medicinska dokumentacija otroka strokovne delavke, iz katere se da sklepati, da je bila zaradi otrokove bolezni v kritičnih dneh pod določenim stresom in to okoliščino oceni kot opravičljiv razlog za zamudo pri vložitvi tožbe.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča sta odločitvi sodišča prve stopnje pravilni in zakoniti.

Ob neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje o tem, da sta tožnika prepozno vložila tožbo, zaradi česar je bila zavržena, je tudi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Vrnitev v prejšnje stanje je možna le, če stranka iz opravičenega vzroka zamudi zakoniti rok za opravo kakšnega dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti (1. odstavek 22. člena ZUS).

Opravičen vzrok so lahko le takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi. Vprašanje, ali so vzroki opravičeni, presodi pristojno sodišče glede na vse okoliščine posameznega primera. Glede na okoliščine obravnavanega primera pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilno presojo sodišča prve stopnje.

Pritožbene navedbe, v katerih tožnika ne zatrjujeta nobenih drugačnih dejanskih okoliščin, kot jih ugotavlja glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje sodišče prve stopnje, zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na to, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS, v zvezi z 68. členom ZUS, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.