Jedro

Predpražnik na vrhu stopnic, na podestu pred vhodom v gostinski lokal ni nepričakovana ovira.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se: - v obsodilnem delu (I) znesek 21.250,00 EUR zniža na 12.350,00 EUR, - v zavrnilnem delu (III) znesek 21.250,00 EUR zniža na 12.350,00 EUR in se tožbeni zahtevek za razliko 8.900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 5. 2009 do plačila zavrne, - v (II) določi, da vsaka pravdna stranka nosi svoje stroške postopka na prvi stopnji.

II. V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka (toženka) dolžna plačati tožeči stranki (tožnici) 21.250,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 5. 2009 do plačila in ji povrniti 426,04 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega paricijskega roka do plačila. V presežku, do višini 41.000,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženka je odgovorna za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnica utrpela 15. 2. 2008 pri padcu zaradi nepritrjenega predpražnika po stopnicah gostinskega lokala v Ižakovcih, last toženkinega odgovornostnega zavarovanca.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pritožila tožena stranka, ki jo iz vseh treh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izpodbija v obsodilnem delu. Meni, da ni podana odškodninska odgovornost njenega zavarovanca, ker se je tožnica v bistvu spotaknila čez predpražnik, ki ga je veter premaknil od vrat k vrhu stopnic, kar je predstavljalo naključje, ne malomarnosti zavarovanca. Ni običajno in obvezno pritrjevati predpražnika. Ni predstavljal nepričakovane ali težko opazne ovire, zaradi česar je podana tožničina malomarnost in sokrivda. Pritožba nasprotuje tudi višini odškodnine iz vseh treh oblik nepremoženjske škode, saj je tožnica trpela predvsem srednje hude telesne bolečine, neintenziven strah in zmanjšanje življenjske aktivnosti le do 5 %.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tretjič odločalo o temelju tožničinega tožbenega zahtevka, saj sta bili prvi dve (vmesni) sodbi razveljavljeni zaradi nasprotij med trditvami in ugotovitvami o vzroku za tožničin padec. Tokrat je prvo sodišče domnevna nasprotja pojasnilo oziroma jih odpravilo, kar je pritožbeno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP preizkusilo v okviru razlogov nove pritožbe tožene stranke. Po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni ugotovilo.

6. Toženka v pritožbi ne nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da se je tožnica spotaknila na vrhu stopnic zaradi premaknjenega predpražnika, ki je že ležal delno čez prvo stopnico. Pritožbeno mnenje, da je sodišče prve stopnje z zaključkom o malomarnosti zavarovanca, ker predpražnika ni pritrdil, prekoračilo tožničine navedbe, ne drži, saj ugotavljanje krivde predstavlja uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče je upoštevalo, da toženka ne zanika, da je tožnica z nogo zataknila ob predpražnik, ki ga je premaknil veter. Takšna ugotovitev pomeni nedopustno opustitev preventivnega ravnanja toženkinega zavarovanca. Zaradi vhoda v lokal, v katerega vstopajo in izstopajo številni gostje, je gostilničar dolžan zagotoviti njihovo varnost tudi s preprečitvijo premikanja predpražnika in njegovega drsenja na stopnice, pri čemer mora upoštevati tudi vpliv vetra. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da mora gostilničar v smislu določbe prvega odstavka 6. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja. Opustitev njegove dolžnosti je bila v vzročni zvezi s tožničinim padcem in škodo, zaradi česar je v smislu prvega odstavka 131. člena OZ podana njegova odškodninska odgovornost. Po določbi prvega odstavka 965. člena OZ ima poškodovana tožnica neposreden zahtevek zoper toženo zavarovalnico.

7. Vendar se pritožbeno sodišče delno strinja s toženo stranko, da je podana sokrivda tožeče stranke. Predpražnik na vrhu stopnic, na podestu pred vhodom v gostinski lokal ni nepričakovana ovira. Običajen predpražnik dimenzij približno 60 cm x 40 cm iz umetne snovi je tudi dobro viden. Tožena stranka utemeljeno opozarja, da je mož tožeče stranka korak ali dva pred njo varno stopal preko predpražnika, tožeča stranka pa se je vanj zapletla, kar kaže, da ob nameravanem sestopanju po stopnicah ni bila dovolj pozorna kje hodi. Dodatno se je izkazalo, da ne držijo njene trditve, da stopnice niso imele ograje, na čemer je prav tako utemeljevala odgovornost zavarovanca. S svojo malomarnostjo je sama prispevala k nastanku škode, zaradi česar je po določbah 171. člena OZ upravičena samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Glede na okoliščine primera je pritožbeno sodišče njeno sokrivdo ocenilo na 20 %.

8. Ugotovljeni obseg telesnih poškodb v pritožbi ni sporen, vendar ima tožena stranka prav, da je sodišče prve stopnje pri odmeri pravične odškodnine delno zmotno uporabilo materialno pravo. Tožnica je ob padcu utrpela odrgnine na bradi in desnem zapestju, udarnino desnega kolena in strganje podpogačične gube notranje sklepne ovojnice, kar so lahke telesne poškodbe, ter udarnino z okvaro sklepnega hrustanca druge stopnje na zunanji stegnenični grči desno, kar je huda telesna poškodba. Zaradi zdravljenja slednje so bili potrebni številni zdravniški pregledi, RTG preiskave, 2 x artroskopska operacija z ustrezno anestezijo, skupaj 8 dni hospitalizacije, 20 dnevno obiskovanje fizioterapij, 5 injekcij v sklep, punkcije kolena, uporaba bergel po vsaki operaciji, zaradi česar je tožnica trpela različne telesne bolečine.

9. Odškodnina za nepremoženjsko škodo se po 179. členu OZ odmeri glede na intenzivnost in trajanje, upoštevajoč namen prizadete dobrine in denarne odškodnine. Ustrezati mora okoliščinam vsakega posameznega primera in sodni praksi o odškodninah. Toženka utemeljeno opozarja, da je tožnica hude telesne bolečine trpela samo občasno, ob punkcijah kolena, sklepnih injekcijah in ob začetku izvajanja fizikalnih terapij. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo izvedensko mnenje izvedenca S. K., dr. med., ki skupnega trajanja v času štirih tednov ni ocenil za hude telesne bolečine pač pa za lahke stalne telesne bolečine. Pritožbeno sodišče je po 2. alineji 358. člena ZPP listinski dokaz lahko drugače - pravilno presodilo. Trajno, v času tedna dni po poškodbi in v času dva do tri dni po artroskopskih posegih so trajale srednje hude telesne bolečine. Ostale se občasne lahke telesne bolečine, ob določenih obremenitvah kolena ali spremembah vremena. Intenzivnost telesnih bolečin ne utemeljuje odškodnine 11.000,00 EUR iz izpodbijane sodbe, ki ne ustreza sodni praksi v podobnih primerih. Šele ob upoštevanju dolgotrajnega zdravljenja deset mesecev in številnih nevšečnosti med zdravljenjem, je utemeljena odškodnina 8.000,00 EUR, ki je za relativno lažjo poškodbo enega dela telesa še vedno visoka glede na sodno prakso.

10. Strah mora biti intenziven in (kumulativno) dolgotrajen ali pa mora intenziven (krajši) strah pustiti posledice, da po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS utemeljuje odškodnino. Nizek, hipen strah ob padcu, kot ga je ocenil izvedenec, ne bi utemeljeval odškodnine. Kasnejši strah pred možnostjo hujše posledice in pred zdravniškimi posegi je bil deset dni srednje intenziven in mesec dni nizek. Skupaj gre za spodnjo mejo utemeljenosti odškodnine za tovrstno nepremoženjsko škodo. Ne utemeljuje izpodbijane odškodnine 1.500,00 EUR. Zaradi pritožbe, ki predlaga znižanje odškodnine za strah, jo je pritožbeno sodišče po temelju pustilo, vendar znižalo na 750,00 EUR.

11. Tožnica ob zmerno omejeni in občasno boleči gibljivosti desnega kolenskega sklepa zaradi neravne površine sklepnega hrustanca, po večini zmore prejšnje telesne aktivnosti, le da so nekatere otežene (daljša hoja, hoja po stopnicah, po neravnem terenu). Ni zmožna polnega počepa in dela v počepu, vendar ni ugotovljeno težavno sklanjanje. Sodišče prve stopnje je v višini 9.000,00 EUR previsoko odmerilo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki je oškodovanci v sodni praksi za 5 % zmanjšanje življenjske aktivnosti ne dosežejo. Pritožbeno sodišče jo je zato znižalo na 7.000,00 EUR.

12. Skupna pravična odškodnina znaša 15.750,00 EUR. Ob upoštevanju 20 % sokrivde znese 12.600,00 EUR, ob odbitju še 250,00 odbitne franšize pa je tožbeni zahtevek utemeljen do 12.350,00 EUR. V tem smislu je pritožbeno sodišče po 2. in 5. alineji 358. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo. V ostalem pritožba ni bila utemeljena.

13. Po delnem pritožbenem uspehu tožene stranke in zmanjšanju odškodnine je po drugem odstavku 165. člena ZPP, v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP primerna odločitev, da vsaka pravdna stranka nosi svoje stroške vsega postopka. Tožnica je vendarle dokazala večino temelja tožbenega zahtevka, nastali so ji tudi višji stroški, zato ni odločilno, da je njen uspeh nominalno nižji od toženkinega.