Jedro

Pritožba tožnika ni nepopolna, saj obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava, le vložena je bila v premalo izvodih. Če vloga ni vložena v zadostnem številu izvodov, se ne vrača v dopolnitev ali popravo, temveč je treba vložnika pozvati, naj v določenem roku sodišču predloži zadostno število izvodov (šesti odstavek 108. člena ZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožnika.

2. Tožnik zoper navedeni sklep vlaga pritožbo, v kateri navaja, da je sklep protiustaven, da ne gre za delovni spor, saj ni nikogar tožil, ampak zahteva uresničevanje ustavnih pravic, o čemer naj se izjavi neodvisno sodišče. Zahteva povračilo škode. Poudarja, da se ustavne pravice izvršujejo neposredno na podlagi ustave, in citira 15., 23. in 26. člen Ustave RS.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je tožnikovo pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe zavrglo kot nepopolno, ker je štelo, da ne vsebuje jasnih pritožbenih razlogov in ker je bila vložena v enem izvodu. Pri tej odločitvi je zmotno uporabilo materialno pravo.

6. 335. člen ZPP določa obvezne sestavine pritožbe, ki so: (1) navedba sodbe, zoper katero se vlaga; (2) izjava, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu; (3) pritožbeni razlogi; (4) podpis pritožnika. Kdaj je pritožba nepopolna, določa drugi odstavek 343. člena ZPP – če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP. Ti dve sestavini tožnikova pritožba ima; navedeno je, da gre za pritožbo zoper sklep I Pd 233/2023, tožnik je pritožbo na koncu podpisal. Glede na navedeno in čeprav je bila vložena le v enem izvodu, pritožba ni nepopolna.

7. V skladu s 336. členom ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Prvi odstavek 108. člena ZPP določa, da mora sodišče od vložnika zahtevati, da vlogo popravi ali dopolni, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala. Le v teh primerih se vložniku vloga vrača in se od njega zahteva, da jo popravi ali dopolni. V obravnavani zadevi ne gre za takšno (nepopolno) vlogo (pritožbo), da bi se zastavilo vprašanje vračanja v popravo ali dopolnitev.

8. Navedeno potrjuje že sama določba 336. člena ZPP. Strogo procesno pravilo o nevračanju nepopolnih pritožb v popravo ali dopolnitev je treba razlagati restriktivno in upoštevati, da v postopku s pritožbo izrecno ni izključena uporaba šestega odstavka 108. člena ZPP, ki ureja posledice za primer, ko je vloga vložena v nezadostnem številu izvodov (ampak le določbe ostalih odstavkov tega člena ZPP, ki se nanašajo na nepopolne vloge; tako izhaja že iz same dikcije zakonske določbe 336. člena ZPP – "se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev"; ni določeno, da se ne uporablja določba 108. člena ZPP v celoti).

9. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje v pravnem pouku navedlo, kar je določeno v petem odstavku 234. člena ZPP, vključno s tem, da je treba pritožbo vložiti v dveh izvodih, in katere sestavine mora imeti; tožnika je opozorilo, da bo v primeru, če pritožba ne bo vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zavržena, ne da bi ga sodišče pozivalo na dopolnitev. Ni ga opozorilo na to, da bo pritožba zavržena, če ne bo vložena v zadostnem številu izvodov.

10. Prav zaradi opozorila v pravnem pouku, da se nepopolna pritožba ne bo vrnila v dopolnitev, ni smiselno podaljševanje postopka z ravnanjem po prvem odstavku 108. člena ZPP; dovolj je, da je stranka enkrat opozorjena na obvezne sestavine (J. Zobec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009, komentar k 337. členu ZPP, str. 225-226). Navedeno pa ne more veljati za pozivanje na predložitev zadostnega števila izvodov; tožnik namreč ni bil opozorjen, da bo pritožba, če ne bo vložena v dveh izvodih, zavržena.

11. Kot že navedeno, pritožba tožnika ni nepopolna, saj obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava, le vložena je bila v premalo izvodih. Vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, se morajo izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko, ter v taki obliki, da jih sodišče lahko vroči (prvi odstavek 106. člena ZPP). Če vloga ni vložena v zadostnem številu izvodov, se ne vrača v dopolnitev ali popravo, temveč je treba vložnika pozvati, naj v določenem roku sodišču predloži zadostno število izvodov (šesti odstavek 108. člena ZPP).

12. Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje pritožbo najmanj preuranjeno zavrglo, razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), v okviru katerega naj tožnika pozove, da v določenem roku sodišču predloži zadostno število izvodov (pritožbe).

13. Pritožbeno sodišče je pri odločitvi sledilo stališču Višjega sodišča v Ljubljani – sklep I Cp 2121/2022 z dne 20. 2. 2023 (drugače sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 147/2021 z dne 24. 8. 2021). S sklepom I Cp 1045/2021 z dne 28. 9. 2021 je Višje sodišče v Ljubljani v podobnih okoliščinah potrdilo sklep o zavrženju pritožbe, vendar je bila stranka v pravnem pouku v nasprotju s tožnikom izrecno opozorjena, da bo sodišče pritožbo zavrglo brez pozivanja na dopolnitev ali popravo, če ne bo vložena v zadostnem številu izvodov.