Jedro

Vpis podatkov v rojstno matično knjigo sme predlagati samo oseba, na katero se podatki nanašajo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Sekretariata za upravnopravne in splošne zadeve občine z dne 21.7.1993, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva, da se v rojstni matični knjigi vpiše pri njegovi materi Z.K. ime očeta I.H. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da priznanje očetovstva I.H. z dne 26.5.1919 in sodna poravnava o plačevanju preživnine dokazujeta, da je pok. I.H. priznal očetovstvo. Toda veljavnost statusnih razmer se presoja po predpisih, ki so le-ta urejali v času pravno relevantnega dogodka t.j. ob rojstvu Z.K., roj. 5.3.1919 v ..., in takrat so glede vpisa tega dejstva v rojstno matično knjigo veljale določbe občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju: ODZ, 164. člen). Po navedeni določbi je za vpis očeta v krstno ali rojstno matično knjigo bila potrebna očetova zahteva, ki jo je moral potrditi župnik in dve priči. Če je vpis zahtevala nezakonska mati otroka, je morala biti podana izrecna privolitev očeta k vpisu očetovstva. Takšna zahteva očitno ni bila podana in tožnik tega niti ne zatrjuje. Zato je bila zahteva za vpis očetovstva utemeljeno zavrnjena.

Tožnik v tožbi navaja, da je v času rojstva tožnikove matere veljal ODZ, ki je v 164. členu predpisoval postopek za vpis v rojstno matično knjigo. Toda to je veljalo samo, če sta bili stranki glede vpisa soglasni in sta podali takšno zahtevo. Takšnega soglasja med I.H. in materjo Z.K. ni bilo, zato na tej podlagi do vpisa ni moglo priti in tako ne pride v poštev uporaba ODZ. Podlaga za vpis v rojstno matično knjigo je tako sodni akt - poravnava pred varstvenim sodiščem in je najbrž pravno irelevantno, če na tej podlagi tedaj ni bil opravljen vpis v rojstno matično knjigo. Zato je pravno utemeljeno, da se tak vpis opravi sedaj, saj bi v nasprotnem primeru bile kršene "prirodne pravice človeka in konvencija o človekovih pravicah." Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba se zavrne.

Po zakonu o matičnih knjigah (p.b., Uradni list SRS, št. 2/87) se v rojstno matično knjigo vpisujejo podatki o določenih osebnih stanjih posameznika, med ostalim podatki o rojstvu otroka (ime in priimek ter spol, dan, mesec, leto, ura in kraj njegovega rojstva, državljanstvo) in podatki o otrokovih starših (ime in priimek, datum in kraj rojstva, državljanstvo, stalno prebivališče in naslov, 4. člen). Ta vpisana osebna stanja imajo za posledico z zakonom določene pravice in obveznosti (na primer medsebojnega preživljanja in dedovanja), zato zakon določa, kako se ti podatki vpisujejo in kdo ima pravico predlagati vpis posameznega podatka, popravo oziroma izbris podatka. Od posameznikov so tako po zakonu o matičnih knjigah kot po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (p.b., Uradni list SRS, št. 14/89) le osebe, na katere se podatki nanašajo. Tudi po zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 8/90) mora upravljalec zbirke podatkov na zahtevo posameznika dopolniti ali popraviti podatke, za katere posameznik, na katerega se podatki nanašajo, izkaže, da so nepopolni, netočni ali neažurni (17. člen). Podatki o osebnih stanjih posameznika se torej vpisujejo le na zahtevo osebe, na katero se ti nanašajo. Predlagani vpis podatkov o očetu tožnikove matere se ne nanaša na tožnika in tako tožnik v tej zadevi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali neposredne pravne koristi. Zato bi organ prve stopnje moral tožnikov predlog za vpis v rojstno matično knjigo zavreči po 2. odstavku 125. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in ne zavrniti. Toda zaradi tega, ker je bil predlog zavrnjen, izpodbijana odločba še ni nezakonita, saj s tem niso bile kršene nobene tožnikove pravice ali pravne koristi. Ker tožnik tudi ne pove, katera človekova pravica naj bi bila kršena in tudi sodišče ni ugotovilo takšne kršitve, tega ugovora ni bilo mogoče upoštevati.

Sodišče še pripominja, da neodvisno od obravnavane zadeve, ima tožnik možnost, da zaradi uveljavljanja konkretne pravice sproži spor oziroma dokazuje, da je očetovstvo za pokojno mater bilo priznano oziroma ugotovljeno na način, ki je bil veljaven v času ugotovitve oziroma priznanja.

Iz navedenih razlogov je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče ZUP in ZUS smiselno uporabilo kot predpisa Republike Slovenije.