6. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Egidija Jerasa iz Ljubljane, ki ga zastopa Bogdana Žigon, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 6. novembra 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 16. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje obrobja Dunajske ceste od Bežigrajskega dvora do Ruskega carja (Uradni list RS, št. 45/2000) v delu, ki ureja druge posebne pogoje za gradnjo v morfološki enoti BS 5/2 Nove Stožice, se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija 16. člen Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje obrobja Dunajske ceste od Bežigrajskega dvora do Ruskega carja (v nadaljevanju Odlok) v delu, ki ureja druge posebne pogoje za gradnjo v morfološki enoti BS 5/2 Nove Stožice. Z izpodbijanimi določbami Odloka se pod skupnim naslovom "Ostala določila" načrtuje združevanje vsaj dveh parcel, ureditev parcele pred cerkvijo kot odprte javne površine z možnostjo ureditve drugih manjših trgov in nalaga zagotovitev parkirnih mest na parceli. Pobudnik navaja, da je lastnik zemljišča pred cerkvijo (parc. št. 349 vl. št. 1333 k.o. Brinje) in da izpodbijane določbe Odloka posegajo v njegovo lastninsko pravico, saj ga prikrito razlaščajo za potrebe cerkve v Stožicah, ki je civilnopravna oseba. Izpodbijane določbe Odloka naj bi bile zato v neskladju z določbama 67. in 69. člena Ustave ter v neskladju z določbami 19. do 23. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 - v nadaljevanju ZSZ), saj naj za sporno urbanistično urejanje ne bi bila izkazana javna korist. Pobudnik zatrjuje, da so izpodbijane določbe Odloka tudi nejasne, saj ni razumljivo, na katero zemljišče se nanašajo (na zemljišče, na katerem stoji cerkev, ali na njegovo). Ker naj ne bi določale, kdo mora zagotoviti parkirna mesta in komu so namenjena, so pomanjkljive.

2.Mestna občina odgovarja, da želi pobudnik na zemljišču, ki v urbanističnem smislu predstavlja odprt prostor pred cerkvijo v Stožicah, graditi poslovni objekt. Zaradi njegove lege, dostopnosti, vizuelne izpostavljenosti in skromnih odmikov od obstoječe pozidave (cerkve), naj bi bilo načrtovano kot odprta javna površina - trg. Na njem naj bi bila dopustna ureditev manjšega števila parkirnih mest, ni pa predpisana, kot zmotno meni pobudnik, saj se obveznost zagotoviti parkirna mesta nanaša na vse parcele v morfološki enoti. Vzdolž Dunajske ceste naj bi bil prostor členjen tako, da pozidanim kompleksom sledijo prekinitve (trgi, parki, ploščadi itd.), ki so praviloma javne površine, saj oblikujejo mestno podobo in javno življenje.

Izpodbijane določbe Odloka naj ne bi posegale v lastninsko pravico pobudnika, saj je celo razlastitev po ZSZ mogoča le na podlagi prostorskega izvedbenega načrta in ne prostorskih ureditvenih pogojev, kot je to Odlok.

B.

3.Odlok je bil pripravljen in sprejet po določbah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju ZUN), ki so med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti prenehale veljati na podlagi 179. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZUreP-1). Prehodna oziroma končna določba 173. člena ZUreP-1 podaljšuje veljavnost obstoječih prostorskih ureditvenih pogojev, zato Odlok začasno oziroma prehodno še velja.

4.Pobudnik zmotno meni, da izpodbijane določbe Odloka urejajo razlastitev, ki ni v javnem interesu, in so zato v neskladju s prvim odstavkom 67. člena Ustave (lastnina), z 69. členom Ustave (razlastitev) in z določbami ZSZ (o razlastitvi). Na podlagi 22. člena ZUN so se z izvedbenimi prostorskimi akti, ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana, podrobneje obdelale v srednjeročnem planu države oziroma lokalne skupnosti sprejete odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter drugih gradnjah. Z izvedbenimi prostorskimi akti se torej v javnem interesu urbanistično načrtujejo gradnje, z njimi pa se ne rešujejo lastninska razmerja v zvezi s temi gradnjami. Vprašanja v zvezi z lastninsko pravico oziroma drugimi stvarnopravnimi ali obligacijskopravnimi razmerji na zemljiščih, predvidenih za gradnje, se morajo razrešiti v nadaljnjih postopkih za pridobitev dovoljenja za gradnjo. Po četrtem odstavku 54. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 - ZGO-1) mora namreč investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi dokazilo o pravici graditi. Investitor bo moral pred pričetkom gradnje na sporni parceli to pravico izkazati (56. člen ZGO-1). To velja tudi v primeru razlastitve, ki je poseg v lastninsko pravico, dopusten po postopku, ki ga predpisuje ZUreP- 1, v času vložitve pobude pa so ga predpisovale določbe ZSZ, ki jih navaja pobudnik. Navedene določbe ZUreP-1 pobudniku zagotavljajo pravno varstvo za zaščito njegovih pravic. Zato so očitki o neskladnosti izpodbijanih določb Odloka očitno neutemeljeni. Iz enakih razlogov so očitno neutemeljeni tudi očitki o njihovi neskladnosti z določbama 67. in 69. člena Ustave.

5.Izpodbijane določbe Odloka načrtujejo posebne pogoje gradenj v morfološki enoti BS 5/2 Nove Stožice, torej ne urejajo obstoječega objekta (cerkev), kot to meni pobudnik, ko očita, da so določbe nejasne. Zgolj urbanistično načrtujejo prostor, zato tudi niso pomanjkljive, ker ne določajo še investitorjev in uporabnikov načrtovanih objektov.

6.Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić