Jedro

Lastništvo spornega dela parcele št. 854/222 je v tej pravdi predhodno vprašanje, od katerega je odvisno varstvo tožnikove lastninske pravice pred vznemirjanjem. To je smiselno navedlo že sodišče prve stopnje, vendar v zvezi s tem ni podalo nobenih razlogov, ali je (in zakaj je) odločitev o prekinitvi postopka upravičena s stališča smotrnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pravdnih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ta pravdni postopek prekinilo do pravnomočne rešitve nepravdne zadeve, ki se pred okrajnim sodiščem vodi pod opravilno št. II N 49/2019. 2. Zoper ta sklep se pritožuje tožnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje slepo sledilo navedbam toženca, da predstavlja nepravdni postopek II N 49/2019, ki se vodi zaradi ugotovitve pripadajočega zemljišča, predhodno vprašanje za predmetni spor. Manjka vsebinska obrazložitev o tem, zakaj se je sodišče prve stopnje sploh odločilo za prekinitev postopka. Izpodbijani sklep je obremenjen z bistveno procesno kršitvijo. Prav tako sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali se predlog toženca za določitev pripadajočega zemljišča sploh nanaša na tisti del zemljišča, na katerem tožnik v tej pravdi uveljavlja vznemirjanje lastninske pravice. Ni pomembna samo okoliščina, da ta nepravdni postopek še ni pravnomočno končan, ampak tudi dejstvo, da bo do pravnomočne odločitve preteklo še več let. Tožnik s tem izgublja pravico do učinkovitega sodnega varstva. Vrsta okoliščin izpričuje velik dvom o tem, da bi tožencu sploh šla lastninska pravica iz naslova pripadajočega zemljišča. Do odločitve v nepravdnem postopku je še daleč in se niti ne ve, kakšna bo. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Toženec je odgovoril na pritožbo. Pritožbenim navedbam je nasprotoval, predlagal je zavrnitev pritožbe. Priglasil je pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V predmetni pravdi tožnik zatrjuje, da toženec protipravno vznemirja njegovo lastninsko pravico na parceli št. 854/222 k.o. A.1, in sicer s tem, da je v zadnjih letih (brez dovoljenja) tam zgradil dve betonski plošči. Toženec je zanikal protipravnost teh posegov. Navedel je, da skupaj s pravnimi predniki uporablja ta del zemljišča dalj časa (od kar so bile hale zgrajene) in nemoteno. Gre za pripadajoče zemljišče k objektu (na parceli št. 854/54), ki ga potrebuje za njegovo redno rabo. Pravni predniki toženca so na tem zemljišču pridobili lastninsko pravico najkasneje ob uveljavitvi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL) v letu 1997. V zvezi s tem poteka pred okrajnim sodiščem nepravdni postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča II N 49/2019. 6. Lastništvo spornega dela parcele št. 854/22 je v tej pravdi predhodno vprašanje, od katerega je odvisno varstvo tožnikove lastninske pravice pred vznemirjanjem. To je smiselno navedlo že sodišče prve stopnje v 3. točki izpodbijanega sklepa. Takšno predhodno vprašanje lahko sodišče reši samo2 (13. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), lahko pa se odloči, da ga samo ne bo reševalo in v tem primeru prekine postopek (1. točka 206. člena ZPP). Tako se je odločilo sodišče prve stopnje in ta pravdni postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka omenjenega nepravdnega postopka. Vendar pa v zvezi s tem ni podalo nobenih razlogov, ali je (in zakaj je) ta odločitev upravičena s stališča smotrnosti.3 Na ta bistveni vidik pravilno opozarja tudi pritožnik. Odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti. Izpodbijani sklep je obremenjen s procesno kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V novem postopku naj sodišče ravna v skladu z gornjimi napotki ter o podanem predlogu ponovno odloči, svojo odločitev pa ustrezno in popolno obrazloži. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 V nadaljevanju je oznaka katastrske občine izpuščena. 2 Pri čemer mora upoštevati tudi ustreznost (sklepčnosti) podanih navedb. 3 Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, sodišče nima diskrecijske pravice, temveč se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. L. Ude in ostali, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, uradni list in GV Založba, Ljubljana 2005, 1. knjiga, str. 139.