Jedro

Če stranki ni vročen predlog za obnovo postopka, ki ga poda stranski udeleženec, je s tem kršeno načelo zaslišanja stranke po ZUP, zaradi česar se lahko prvostopenjska odločba, ki je bila izdana v obnovljenem postopku, odpravi in zadeva vrne organu prve stopnje v nov postopek.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 28. 1. 2003. Z navedeno odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi družbe A. d. o. o., v tem upravnem sporu prizadete stranke, zoper odločbo Upravne enote Kamnik z dne 9. 9. 2002, odpravila odločbo in zadevo vrnila prvostopenjskemu organu v nov postopek. Prvostopenjski upravni organ je v odpravljeni odločbi, izdani v obnovljenem postopku, ugotovil, da prizadeta stranka ne izpolnjuje pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti na vrtu tam navedenega gostinskega obrata.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka izpodbijano prvostopno upravno odločbo utemeljeno odpravila in zadevo vrnila prvostopnemu organu v nov postopek, ker prvostopenjski upravni organ ni omogočil prizadeti stranki, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev. Kršeno je bilo načelo zaslišanja stranke, torej je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka.

3. Zoper izpodbijano sodbo tožeča stranka vlaga revizijo, prej pritožbo. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje oziroma da spremeni sodbo sodišča prve stopnje. Navaja, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, kakšen je položaj tožnika kot stranskega udeleženca po Zakonu o splošnem upravnem postopku – ZUP. Gostinska dejavnost prizadete stranke povzroča hrup, kar zmanjšuje tožnikovo kakovost bivanja.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo, prej pritožbo, predlaga njeno zavrnitev.

5. Prizadeta stranka na revizijo, prej pritožbo, ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper izpodbijano sodbo obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 in zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je opravljena tudi sodna presoja utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

9. Po presoji revizijskega sodišča je pravilno stališče sodišča prve stopnje in tožene stranke, da je bilo treba prvostopenjsko odločbo odpraviti in vrniti zadevo v nov postopek prvostopenjskemu organu, saj prizadeta stranka ni bila seznanjena s tožnikovo vlogo z dne 15. 6. 2002, na podlagi katere je prvostopenjski organ obnovil postopek izdaje odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti. Zato je bilo prekršeno načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP), zaradi česar je tožena stranka pravilno odpravila prvostopenjsko odločbo (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

10. Neutemeljen je revizijski ugovor, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pravice tožnika, da se udeležuje upravnega postopka kot stranski udeleženec. Sodišče prve stopnje je v svoji obrazložitvi navedlo, da je tožena stranka prvostopenjsko odločbo utemeljeno odpravila zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zato stranska udeležba tožnika ni predmet tega upravnega spora in sodišče prve stopnje v tem delu ni presojalo zakonitosti izpodbijane odločbe. Revizijsko sodišče temu dodaja, da je pravica stranske udeležbe v upravnem sporu vezana na materialnopravno pravico, ki pa se bo lahko ponovno preverjala v ponovljenem upravnem postopku.

11. Pravno so v tem upravnem sporu neupoštevni ugovori, ki se nanašajo na materialnopravno pravilnost odpravljene odločbe (o naravi motenja s strani prizadete stranke), saj je predmet presoje v tem upravnem sporu drugostopenjska odločba upravnega organa, ki je procesne narave, saj je bila z njo zaradi kršitve načela zaslišanja stranke po ZUP odpravljena prvostopenjska upravna odločba, v kateri pa je bilo odločeno o materialnopravnih pravicah. Materialnopravne ugovore lahko tako tožnik uveljavlja v ponovljenem upravnem postopku.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.