Jedro

Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da ni razlogov za delegacijo pristojnosti pritožbenega sodišča, če eden izmed višjih sodnikov sodeluje pri izdaji sodbe sodišča prve stopnje.

To še toliko bolj velja, če je o zadevi odločal sodnik, ki ni več zaposlen na pristojnem višjem sodišču. Ni torej mogoče vnaprej trditi, da so vsi sodniki Višjega sodišča v Mariboru nezmožni objektivno nepristranskega odločanja že zato, ker bodo odločali o pritožbi zoper sklep, ki ga je izdala sodnica, ki je bila pred tremi leti zaposlena na tem sodišču.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje podaja predlog za delegacijo pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem prestopku (v nadaljevanju ZPP). Trdi, da je bila sodnica, ki je izdala sklep, ki bo predmet presoje v pritožbenem postopku, včasih zaposlena na Višjem sodišču v Mariboru, ki bo odločalo o pritožbi. Prav tako gre za sodnico, ki je bila primarno pristojna za sojenje v družinskopravnih zadevah, torej tudi o preživninah. V teh senatih je odločala tudi po tem, ko je bila imenovana na mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Mariboru. Tako bodo o pritožbi zoper njen sklep odločali njeni donedavni kolegi oziroma ožji sodelavci. Tovrstno odločanje ni v skladu z ustavnimi in konvencijskimi jamstvom videza neodvisnosti. Za samo neodvisnost je pomemben že zgolj sam zunanji videz nepristranskosti.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Delegacija pristojnosti je pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja (23. člen Ustave Republike Slovenije). Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti (celega) sodišča. V skladu s to zahtevo je treba izključiti vsak razumen dvom v nepristranskost _vseh_ sodnikov določenega sodišča, ki bi se lahko pojavil pri udeležencih postopka ali v javnosti.

4. Dejstvo, da je bila sodnica, ki je izdala sklep, ki ga nasprotni udeleženec izpodbija s pritožbo, pri pristojnem (višjem) sodišču pred več kot tremi leti zaposlena, v povezavi s pavšalnimi očitki o njeni povezanosti s sodniki po oceni Vrhovnega sodišča ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost celega sodišča,1 ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Višje sodišče v Mariboru je drugo največje pritožbeno sodišče v Sloveniji, na katerem samo na civilnem področju sodi več kot deset sodnikov. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da ni razlogov za delegacijo pristojnosti pritožbenega sodišča, če eden izmed višjih sodnikov sodeluje pri izdaji sodbe sodišča prve stopnje.2 To še toliko bolj velja, če je o zadevi odločal sodnik, ki ni več zaposlen na pristojnem višjem sodišču. Ni torej mogoče vnaprej trditi, da so vsi sodniki Višjega sodišča v Mariboru nezmožni objektivno nepristranskega odločanja že zato, ker bodo odločali o pritožbi zoper sklep, ki ga je izdala sodnica, ki je bila pred tremi leti zaposlena na tem sodišču. Okoliščina, s katero nasprotni udeleženec utemeljuje predlog, tako sama po sebi ne ogroža objektivnega videza nepristranskosti celotnega sodišča niti ne more utemeljiti resnega dvoma strank v nepristranskost vseh sodnikov tega sodišča. Sodnikom je namreč treba zaupati, da bodo sodniško funkcijo opravljali po Ustavi in zakonu in da bodo sposobni soditi objektivno, nepristransko in neodvisno.3 1 Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča RS III R 12/2012 z dne 29 5. 2012. 2 Glej sklep Vrhovnega sodišča RS I R 57/2003 z dne 25. 9. 2003. 3 Sklep Vrhovnega sodišča RS I R 113/2019 z dne 14. 11. 2019.