Jedro

Poročilo detektiva, ki ga je angažiral oškodovanec, ni listina oziroma dokaz, ki bi ga bilo potrebno iz spisa izločiti, saj detektiv ne zbira informacij v skladu z določilom člena 148 ZKP.

Izrek

Pritožba zagovornice obdolženega E.Č. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor krajevne pristojnosti kot prepozen zavrglo, predlog za izločitev dokazov, to je zapisnika detektivke S.Ž., zapisnika o zaslišanju priče S.Ž., notarskega zapisnika o prepisu SMS sporočil in dela obrazložitve obtožbe, ki se na te dokaze opira, pa je kot neutemeljen zavrnilo.

2. Zoper ta sklep se je pritožila zagovornica obdolženca zaradi "kršitev določb postopka in napačne ugotovitve dejanskega stanja", s predlogom pritožbenemu sodišču, da napadeni sklep spremeni tako, da kot stvarno pristojno določi Okrožno sodišče v Ljubljani in iz spisa izloči predlagane dokaze oziroma napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno in zakonito, ko je ugovor krajevne pristojnosti kot prepozen zavrglo, predlog za izločitev dokazov pa kot neutemeljen zavrnilo, odločitev pa tako tehtno in argumentirano pojasnilo, da z njo v celoti soglaša pritožbeno sodišče, zato pritožba zagovornice obdolženca ne more biti uspešna. Drži sicer trditev, da je bil opisan ugovor podan še pred pravnomočnostjo obtožnice, in sicer uveljavljan v ugovoru zoper obtožnico, vendar pa senat o tem ni odločil, temveč je v sklepu dne 20. 3. 2017 navedel, da bo ta ugovor presojal predsednik senata. Slednje pa po določilu člena 36 Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), na katerega se upravičeno sklicuje prvostopno sodišče, ni več mogoče, saj je postala obtožnica pravnomočna dne 20. 3. 2017. Neupoštevna je pritožba tudi v delu, ko vztraja pri predlogu za izločitev zapisnika detektivke, zapisnika o njenem zaslišanju, notarskem zapisu prepisa SMS sporočil in dela obrazložitve obtožnice ter vse ocenjuje kot nedovoljene dokaze, torej dokaze, na katere se sodna odločba ne more opirati. Te pritožbene dileme je namreč prvostopno sodišče že tehtno in obširno presodilo ter obrazložilo v točkah 8 - 18 sklepa in se taki oceni, kot že navedeno, v celoti pridružuje pritožbeno sodišče. Pritožnica namreč ob dilemah, ki jih izraža, ne upošteva vsebine oziroma stališč odločb Vrhovnega sodišča RS, ki so citirane v napadenem sklepu, in sicer najprej sodbe I Ips 35851/11, ko poročilo detektiva, ki ga je angažiral oškodovanec, ni listina oziroma dokaz, ki bi ga bilo potrebno iz spisa izločiti, saj detektiv ne zbira informacij v skladu z določilom člena 148 ZKP. To posledično velja tudi za zapisnik o zaslišanju detektivke. Uporaba dokaznega gradiva, ki ga je pridobila detektivka pri opravljanju svoje dejavnosti, je dopustna, saj ga je ta pridobila v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti, kot je to pravilno ocenilo prvostopno sodišče. Ker tako detektiv ne opravlja dejavnosti v svojstvu policista, tudi ni dolžan nikogar opozarjati na določila ZKP, zato so vsi pritožbeni pomisleki tudi v tem delu odveč, kar pa velja tudi za dileme glede notarskega zapisa prepisa SMS sporočil. Zgolj nepreverljivost teh zapisov, kot to izpostavlja zagovornica obdolženca oziroma verodostojnost teh, še ne pomeni da gre za nedovoljenost dokaza, kot je to pravilno zaključilo prvostopno sodišče, saj bo tudi ta dokaz, to je notarski zapis, ovrednotilo oziroma presodilo prvostopno sodišče po izvedenem dokaznem postopku (o tem tudi sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 26329/11). Posledično temu je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zavrnilo predlog po izločitvi dela obrazložitve obtožnice, ki se po stališču pritožbe opira na nedovoljene dokaze, zato je tudi ta del pritožbe neutemeljen. Obtožnica namreč ni dokaz, ki bi se lahko po členu 83/II ZKP iz spisa izločil. Obrazložitev obtožnice, kot to pravilno presoja prvostopno sodišče, obsega le tista dejstva, ki se bodo dokazovala z izvedbo predlaganih dokazov, sicer pa obtožnica ni listina, na katero bi lahko sodišče oprlo sodno odločbo.

5. Po obrazloženem, in ker pritožba tudi v preostalem ne navaja nič takega, na kar ne bi že tehtno in pravilno odgovorilo prvostopno sodišče, je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (člen 402/III ZKP).

6. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka po členu 95/I ZKP, bo sodišče prve stopnje odmerilo sodno takso za zavrnitev pritožbe skladno z določbami Zakona o sodnih taksah in taksni tarifi.