Jedro

Presoja nasprotja med zatrjevanimi dejstvi in predloženimi dokazi ne sme prerasti v dokazno oceno. Če sodišče ugotovi, da takšnega nasprotja ni, to navede v obrazložitvi sodbe brez dodatnega utemeljevanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo: - da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni od prejema te odločbe tožeči stranki plačati znesek 18.151,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 17. 1. 2014 do plačila (I. točka izreka); - da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni od prejema te odločbe tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 576,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka petnajstdnevnega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zamudna sodba temelji na absolutni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek. Zaradi te domneve sodišče ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb, temveč skladno z določbo 4. točke prvega odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) le preverja, ali te navedbe ne nasprotujejo priloženim dokazom oziroma splošno znanim dejstvom(1). Presoja nasprotja med zatrjevanimi dejstvi in predloženimi dokazi torej ne sme prerasti v dokazno oceno. Če sodišče ugotovi, da takšnega nasprotja ni, to navede v obrazložitvi sodbe brez dodatnega utemeljevanja(2). Zato so pritožbeni očitki, da bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti do predlaganih dokazov ter zaslišati delavko tožene stranke, zmotni.

6. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da zatrjevano pravno pomembno dejstvo, da tožena stranka kot delodajalec ni opravljala nadzora nad varnim načinom dela in tako ni izvajala potrebnih ukrepov iz naslova varstva pri delu, ni v nasprotju s predloženimi dokazi. Nasprotje med dejstvi in dokazi je podano le, če je takšno nasprotje neposredno razvidno na način, da ni potrebe po dokaznih zaključkih.(3) Iz predloženih listin pa ne izhaja, kot to zmotno nakazuje pritožnik, da je tožena stranka pravilno vršila nadzor ter spoštovala vse predpise s področja varstva pri delu. Tožeča stranka je trdila, da tožena stranka ni opravljala nadzora nad varnim načinom dela pri njej zaposlenih delavcev, saj jim je dovolila upravljati s preobremenjenimi vozički. Iz izjav zavarovanke tožeče stranke (priloga A6) ter iz njenega potrdila o preizkusu usposobljenosti (priloga A7) res izhaja, da je bila zavarovanka poučena o varnem izvajanju dela na delovnem mestu, kar pa še ne predstavlja nasprotovanja trditvam tožeče stranke o opustitvi dolžnega nadzora na delovnem mestu s strani tožene stranke.(4) Tudi zapisnik o nezgodi (priloga A16) ne predstavlja nasprotja bistvenim trditvam tožeče stranke. Iz njega izhaja prav to, kar je slednja poudarjala, in sicer da je vzrok nezgode preveč naložen voziček, prav dopuščanje vožnje s takim preobremenjenim vozičkom v smislu opustitve nadzora pa je bil glavni tožbeni očitek.

7. Pritožbene navedbe, da iz predloženih dokazov izhaja še, da tožena stranka ni imela vpliva, kako je voziček naložen; da zavarovanka meni, da tožena stranka ni kriva za napačno naložen voziček ter da je vzrok nezgode tudi nepazljivost zavarovanke, ne utemeljujejo nasprotja med zatrjevanimi dejstvi in predloženimi dokazi, temveč izpodbijajo dejansko stanje, kot ga je zatrjevala tožeča stranka v tožbi. Takšne trditve bi morala tožena stranka podati v pravočasnem odgovoru na tožbo. Ker le-tega ni vložila pravočasno, zaradi navedenega učinka domneve o priznanju dejanskih navedb tožeče stranke izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v zamudni sodbi šele s pritožbo ni dopustno (prim. drugi odstavek 338. člena ZPP).

8. Glede na navedeno pritožba tožene stranke ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Op. št. (1): Prim. Zobec v Ude in drugi: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2009, str. 121. Op. št. (2): Prim. peti odstavek 324. člena ZPP.

Op. št. (3): Prim. VSL sodba in sklep I Cp 3325/2012. Op. št. (4): Prim. tretji odstavek 38. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).