Jedro

Ker se je tožena stranka umiku tožbe upirala, je dejansko odgovorna za povzročene nadaljnje pravdne stroške tožeče stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu v II. točki izreka potrdi.

II. Pravdni stranki nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške v znesku 2.559,60 EUR s pripadajočimi obrestmi.

2. Odločitev o stroških postopka izpodbija tožena stranka, ki v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbena razloga absolutno bistvene kršitve pravil postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da II. točko sodbe razveljavi ter razsodi, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške skupaj s pritožbenimi stroški v roku petnajst dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Kot bistveno navaja, da je bila predmetna tožba vložena 14. 6. 2019, Okrajno sodišče v Krškem pa je že v maju 2019 za znesek 33.806,13 EUR izvedlo uspešen rubež iz TRR A. A., moža toženke. S tem je bila poravnana več kot polovica dolgovanega zneska, pri čemer bi vsak od dedičev tako in tako polovico zapuščine podedoval. Tožba je šikanozna. Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe vedela, da je bil dolg poplačan. Zato bi morala 17. 6. 2017 tožbo umakniti oziroma jo vložiti vsaj za 33.806,13 EUR nižji znesek. Poleg tega je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo celo po 1000 točk za vlogi z dne 23. 10. 2020 in z dne 30. 12. 2020. Poudarja, da se z umikom tožbe ni strinjala, ker je tožeča stranka zahtevala stroške postopka.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka temelji na določbi prvega odstavka 156. člena in 155. člena ZPP1. Kot bistveno sodišče prve stopnje najprej ugotavlja, da je tožeča stranka s predloženo listinsko dokumentacijo dokazala, da je bila s plačilom terjatve najprej seznanjena dne 17. 6. 2019 in je zato na dan 14. 6. 2019 imela razlog in pravni interes za vložitev predmetne tožbe. Zato ji je priznalo stroške povezane s tožbo in predlogom za izdajo začasne odredbe, ki je bil vložen hkrati s tožbo. Pritožba ugotovitve sodišča kdaj se je tožeča stranka seznanila s plačilom terjatve, ki temelji na listinskih dokazih, ne omaje s trditvijo, da se je s tem tožeča stranka seznanila pred vložitvijo tožbe. S tem pa posledično tudi ne izpodbije odločitve sodišča prve stopnje, da tožeči stranki pripadajo navedeni stroški.

6. Tožeča stranka je tožbo z vlogo z dne 22. 9. 2020 umaknila. Tožena stranka zmotno meni, da je bil umik tožbe pogojen. Tako iz naslova vloge kot iz njene vsebine to ne izhaja. Z zapisom, da tožeča stranka umika tožbo in predlaga, da sodišče postopek ustavi, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške postopka (s pripadajočimi obrestmi), je tožeča stranka podala jasno izjavo o brezpogojnem umiku tožbe. Tega ne spremeni dejstvo, da je priglasila stroške postopka2. Ker se je tožena stranka umiku tožbe upirala, je dejansko odgovorna za povzročene nadaljnje pravdne stroške tožeče stranke. Zato je sodišče tožeči stranki utemeljeno priznalo tudi stroške za vlogi z dne 23. 10. 2020 (503 in ne 1000 točk kot zmotno navaja pritožba) in z dne 30. 12. 2020 (1000 točk4).

7. Glede na navedeno in ker tudi niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo v izpodbijanem stroškovnem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvih odstavkih 165., 154. in 155. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, prav tako tožeča stranka, ki z odgovorom na pritožbo k rešitvi zadeve ni prispevala, saj v bistvenem povzema že prej navedeno.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999 s spremembami. 2 To le pomeni, da mora sodišče o stroških postopka odločiti, nasprotnem primeru mu tega ne bi bilo treba. 3 Tar. št. 19/4 Zakona o sodnih taksah (ZST-1), Uradni list RS, št. 37/08 s spremembami. 4 Tar št. 19/1 ZST-1.