Jedro

Po 156. členu ZPP mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Ta določba se nanaša na dejanja stranke, katerih namen je zavlačevanje postopka, in ne velja za postopek kot celoto. Za razporeditev bremena stroškov, ki so nastali strankam v postopku, velja pravilo uspeha iz 154. člena ZPP (in ne krivde iz 156. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka."

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, (1) da je toženec dolžan tožnici plačati 191,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2022 dalje (I. točka izreka), (2) da se v presežku tožbeni zahtevek zavrne (II. točka izreka) in (3) da je tožnica dolžna tožencu povrniti stroške postopka (III. točka izreka).

2. Tožnica v pritožbi zoper II. in III. točko izreka navedene odločbe uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ker dokazna listina (obvestilo o nameri prekinitve zavarovanja z dne 18. 8. 2020) pomotoma ni bilo priloženo tožbi, bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva sodišče tožnico na to pomanjkljivost opozoriti bodisi po prejemu tožbe bodisi na pripravljalnem naroku (285. člen, 286. člen in 279. člen ZPP). Očitek sodišča, da tožnica tega ni storila niti v pripravljalni vlogi, drži, a tudi zanj velja, da tožnica tega ni vedela. Toženčeve navedbe se na to pomanjkljivost niso nanašale. Tudi sodna praksa pritrjuje stališču, da v sporih majhne vrednosti kljub poudarjenemu načelu ekonomičnosti ni mogoče zaobiti temeljnih načel pravdnega postopka. Tudi v teh sporih je namen postopka pravilna in ne formalistična razrešitev spora. Ker sodišče tožnice ni opozorilo na izostanek odločilnega dokaza, je kršilo njeno pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

Ker sama ni vedela za pomanjkljivost, pred sodiščem prve stopnje ni mogla grajati procesne kršitve.

Neutemeljen je zaključek sodišča, da priporočena pošiljka ni bila vročena tožencu osebno. Taka vročitev ni predpisana (937. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ).

Odločitev o stroških postopka je napačna. Toženec ni pripoznal zahtevka, ampak se je spustil v obravnavanje zadeve. Neprepričljiv je očitek sodišča, da tožnica ni izkazala, da je toženec prejel račun za premijo in opomine. Pravda je bila potrebno izključno zaradi toženčevega neplačila letne premije po veljavni zavarovalni pogodbi. Ob uporabi drugega odstavka 154. člena ZPP bi morala razporeditev stroškovnega bremena izhajati iz deleža uspeha vsake od strank.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Sodišče je dolžno izvesti materialno procesno vodstvo, kadar gre za pomanjkljivosti v trditveni in dokazni ponudbi, za katere stranka ne ve, v obravnavanem primeru pa je nepredložitev dokaza posledica tožničine malomarnosti. Ker je tožnica imela možnost, da se izjavi o okoliščinah razdrtja pogodbe, kršitev pravice do izjave ni podana. Odločitev o stroških ne temelji na 157. členu, ampak na 156. členu ZPP in je pravilna.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožnica je zahtevek za plačilo 401,87 EUR utemeljevala s trditvami, da toženec kljub dvema opominoma in opozorilu o prekinitvi zavarovalne pogodbe ni plačal letne premije. Uveljavljala je plačilo premije, zapadle pred prenehanjem pogodbe, v višini 191,81 EUR, vračilo odobrenih popustov v višini 168,79 EUR in 2,40 EUR administrativnih stroškov. Toženec je v odgovoru na tožbo navedel, da niti opominov niti opozorila ni prejel in da tožnica ni predložila dokazov, da bi mu jih poslala oziroma da jih je prejel, v prvi pripravljalni vlogi pa še, da tožnica tožbi ni priložila opomina z opozorilom.

6. Odločitev o zavrnitvi zahtevka v zvezi z vračilom odobrenih popustov in stroškov odstopa od pogodbe temelji na ugotovitvi, da tožnica ni dokazala, da je tožencu poslala obvestilo o nameri prekinitve zavarovanja z dne 18. 8. 2020. Ker ga ni priložila tožbi, niti s kasneje predloženimi dokazili o vročitvi priporočenih pošiljk tožencu ni izkazano, da ga je poslala, niti da je njegova vsebina skladna s tretjim in četrtim odstavkom 937. člena OZ (priporočeno pismo z opozorilom na razdrtje pogodbe v primeru neplačila premije) in da je toženca opozorila, da bo v primeru razdrtja zahtevala vračilo trajnostnega popusta in obračunala stroške. Poleg tega iz predloženih dokazil po stališču izpodbijane sodbe izhaja le, da je bila pošiljka vložena v hišni predalčnik, ni pa izkazana zakonska zahteva, da je toženec pošiljko osebno prevzel. 7. Opustitev materialno procesnega vodstva lahko v nekaterih primerih pomeni kršitev pravice do izjave in s tem bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo je dovoljeno uveljavljati tudi v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP). Materialno procesno vodstvo je namenjeno tudi temu, da se dopolnijo dokazila. Če mora sodišče opozoriti na pomanjkanje ustreznega dokazila, je opozorilo še toliko bolj na mestu v primeru, ko se je stranka na listino, a je ni predložila. Ne glede na to pa pritožbeni očitek o obstoju navedene procesne kršitve ni utemeljen. Toženec je namreč v pripravljalni vlogi, ki jo je tožnica prejela 15. 3. 2022, izrecno navedel, da tožnica ni predložila obvestila o nameri prekinitve zavarovanja z dne 18. 8. 2020, tožnica pa se do zaključka obravnavanja zadeve 10. 11. 2022 na to ni odzvala. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka tako ni podana.

8. Ker je eno od stališč, na katerem temelji odločitev o zavrnitvi dela zahtevka, pravilno, se o pravilnosti drugega stališča, da zakonska zahteva po vročitvi opozorila na razdrtje pogodbe s priporočenim pismom pomeni osebni prevzem s strani naslovnika, ni treba izreči. 9. Utemeljen pa je pritožbeni očitek o zmotnosti odločitve o stroških postopka. Zaključek, da je kljub delnemu uspehu v pravdi tožnica dolžna tožencu povrniti vse stroške postopka, temelji na ugotovitvi, da toženec ni dal povoda za tožbo in so zato stroški postopka nastali po tožničini krivdi (156. člen ZPP).

10. Po 156. členu ZPP mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Ta določba se nanaša na dejanja stranke, katerih namen je zavlačevanje postopka,1 in ne velja za postopek kot celoto. Za razporeditev bremena stroškov, ki so nastali strankam v postopku, velja pravilo uspeha iz 154. člena ZPP (in ne krivde iz 156. člena ZPP).

11. Po drugem odstavku 154. člena ZPP lahko sodišče v primeru delnega uspeha odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške ali da je ena dolžna povrniti drugi del stroškov postopka. Glede na to, da je tožnica uspela z 48 % in da so strankama nastali primerljivi stroški postopka, je ustrezno, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

12. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi delno ugodilo in odločitev o stroških spremenilo tako, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (3. točka 365. člena v zvezi s 442. členom ZPP). V ostalem je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (353. člen v zvezi s 442. členom ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da je tožnica uspela le v stroškovnem delu, toženčev odgovor na pritožbo pa ni opozoril na ključno okoliščino, pomembno za pravilnost odločitve, in zato ne gre za potreben strošek pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 N. Betetto, v L. Ude, A. Galič (red.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba in Uradni list RS, Ljubljana, 2006, str. 40-41.