Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravna podlaga tožbenega zahtevka je glede na v tožbi zatrjevano dejansko podlago 153. člen SPZ.
Sodišče v zamudnem postopku ne izvaja dokazov. Z ugotavljanjem resničnosti tožničinih navedb se ne ukvarja, temveč le s presojo, ali med navedbami in predloženimi listinami ni nasprotja, oziroma ali navedbe ne nasprotujejo splošno znanim dejstvom.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožnica nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je izdalo delno zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku zoper drugo toženo stranko in drugi toženi stranki naložilo, da je dolžna priznati, da je tožeča stranka upravičena zahtevati poplačilo svoje terjatve do prve tožene stranke A. A. iz naslova posojilne pogodbe z dne 9. 12. 2016 v višini 130.000 EUR z zamudnimi obrestmi v višini 12 % letno (zakonske zamudne obresti, povečane za 50 %) od 1. 5. 2017 dalje do plačila iz zastavljenih nepremičnin, razvidnih iz I. točke izreka sodbe, ter da je dolžna dopustiti poplačilo zgoraj navedene terjatve tožeče stranke do prve tožene stranke z izvršbo v vrstnem redu hipoteke ID pravice 0001 na v izreku navedenih zastavljenih nepremičninah ter v vrstnem redu hipoteke ID pravice 0002 na v izreku navedeni zastavljeni nepremičnini (I. točka izreka). Drugi toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 1.686,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).
2. Zoper zamudno sodbo vlaga laično pritožbo druga tožena stranka. Navaja, da je prva tožena od tožeče stranke prejela posojilo v višini 80.000 EUR in ne v višini 130.000 EUR. Posojilna pogodba je oderuška, saj se v pogodbi skrivajo obresti v višini 50.000 EUR. Gre za zlorabo močnejšega položaja tožeče stranke. Tožeča stranka je izrabila svoj položaj, ko je posojilo zavarovala z višjim zneskom hipoteke, kot je bil dejansko dosojen. Zamudna sodba je bila izdana brez zaslišanja prič, zato sodišče poziva, da naknadno zasliši priče. 3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Na podlagi 318. člena Zakona o pravdnem postopku1 izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP na tožbo ne odgovori in če so izpolnjeni naslednji pogoji: da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovoru; da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedeni v tožbi; in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.
6. V konkretni zadevi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, prav tako pa je bila tožba drugi toženi stranki (v nadaljevanju drugi toženki) pravilno vročena.
7. Iz tožbenih navedb tudi po presoji pritožbenega sodišča izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica).
8. Pravna podlaga tožbenega zahtevka je glede na v tožbi zatrjevano dejansko podlago 153. člen Stvarnopravnega zakonika2. Pritožbene navedbe, da je prva tožena stranka (v nadaljevanju prvi toženec) prejel posojilo le v višini 80.000 EUR, ker so v znesku 130.000 EUR vključene oderuške obresti in da je bilo posojilo zavarovano z višjim zneskom hipoteke, kot je bilo dejansko posojeno, merijo na uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče resničnosti trditev tožnice o pravno relevantnih dejstvih ne preizkuša, saj sodba temelji na neovrgljivi domnevi, da druga toženka s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe, na katere tožnica opira svoj tožbeni zahtevek.
9. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da je bila zamudna sodba izdana brez zaslišanja prič, saj sodišče v zamudnem postopku ne izvaja dokazov. Kot je bilo že navedeno, se sodišče z ugotavljanjem resničnosti tožničinih navedb ne ukvarja, temveč le s presojo, ali med navedbami in predloženimi listinami ni nasprotja, oziroma ali navedbe ne nasprotujejo splošno znanim dejstvom.
10. Glede na navedeno in ob ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
11. Druga toženka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila. Odgovor na pritožbo zaradi laičnosti pritožbe ter omejenosti pritožbenih razlogov zoper zamudno sodbo po presoji pritožbenega sodišča ni bil potreben, zato tožnica do povračila stroškov odgovora na pritožbo ni upravičena (155. člen v zvezi s 165. členom ZPP).
1 V nadaljevanju ZPP. 2 V nadaljevanju SPZ.