Jedro

V času prekinitve sodišče prve stopnje ne bi smelo opravljati procesnih dejanj. Tako tudi ne odločiti o upnikovem predlogu za povrnitev izvršilnih stroškov. Ravnanje sodišča prve stopnje pomeni bistveno postopkovno kršitev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Upnik je dolžan v osmih dneh od vročitve tega sklepa povrniti dolžniku 47,93 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dolžniku naložilo povrnitev 151,67 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zamudnimi obrestmi.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi izpodbija sklep iz razloga bistvene postopkovne kršitve. Navaja, da je bil dne 2. 10. 2013 začet stečajni postopek, sodišče prve stopnje pa je v tej zvezi tudi izdalo sklep In 1050/2011 z dne 13. 11. 2013 o ustavitvi izvršbe na denarna sredstva in premičnine, postopek nepremičninske izvršbe pa prekinilo. V času prekinitve sodišče prve stopnje ne bi smelo opravljati procesnih dejanj, tako tudi ne izdati sklepa o stroških. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Dolžnik ima prav, da v času prekinitve sodišče prve stopnje ne bi smelo opravljati procesnih dejanj (drugi odstavek 207. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Tako tudi ne odločiti o upnikovem predlogu za povrnitev izvršilnih stroškov. Ravnanje sodišča prve stopnje pomeni bistveno postopkovno kršitev (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Namen prekinitve izvršilnega postopka v primeru, ko je začet stečajni postopek, je dati prednost stečajnemu postopku kot generalni izvršbi (načelo koncentracije - 227. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP), v kateri se varuje interese vseh dolžnikovih upnikov hkrati in ne le interes posameznika upnika do poplačila v posamezni izvršbi. Enak namen se zasleduje tudi v postopku osebnega stečaja, kar je primer v obravnavani zadevi (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Temu namenu sledi dolžnost prijave vseh terjatev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, v stečajnem postopku (prvi odstavek 296. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP). Taka terjatev je tudi upnikova terjatev povrnitve stroškov, ki so mu nastali v zvezi s prekinjenim izvršilnim postopkom še pred začetkom stečajnega postopka. Čeprav je upnik stroške priglasil v izvršilnem postopku, jih mora kot terjatev do dolžnika priglasiti po začetku stečajnega postopka, v stečajnem postopku. Glede prijave terjatve je posebnost postopka osebnega stečaja le v tem, da prepozna prijava terjatve nima za posledico njenega prenehanja, kot to velja pri pravnih osebah (3. točka drugega odstavka 383. člena v zvezi s petim odstavkom 296. člena ZFPPIPP).

6. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje, ki je obremenjen z bistveno procesno kršitvijo, razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da določilo drugega odstavka 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne preprečuje sodišču druge stopnje, da odloči o pritožbi stečajnega dolžnika, ki je pravilno zastopan po stečajnem upravitelju. Namen odločitve sodišča druge stopnje je namreč prav vzpostavitev zakonitega stanja, ki ga opredeljuje drugi odstavek 207. člena ZPP. Ker so v pritožbenem postopku nastali dolžniku stroški, je sodišče druge stopnje tudi sprejelo stransko odločitev o njihovi povrnitvi.

8. Dolžnik je ob uspehu s pritožbo upravičen do naslednjih pritožbenih stroškov: 10,20 EUR nagrade za pravno sredstvo (tar. št. 3468 Zakona o odvetniški tarifi - v nadaljevanju ZOdvT), 2,04 EUR pavšala stroškov po tar. št. 6002, 22% DDV in 33,00 EUR sodne takse, skupaj 47,93 EUR. Nagrada za pravno sredstvo je odmerjena glede na vrednost pritožbenega predmeta, zato višje priglašen znesek od priznanega, ni utemeljen.