Jedro

Predlagatelja in prvi nasprotni udeleženec niso v sporu zaradi meje med parcelama, pač pa je spor v tem, ali sta lastnika skoraj celotne parcele predlagatelja, ali pa prvi nasprotni udeleženec. V takšnem primeru ne gre za mejni spor in se zato ne rešuje v nepravdnem postopku, ampak gre za spor o lastninski pravici, ki se rešuje v pravdnem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v 2. točki izreka tako spremeni, da glasi: „2. Po pravnomočnosti tega sklepa se postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom ustavilo nepravdni postopek (1. točka izreka) ter predlagatelja napotilo, da lahko svojo zatrjevano pravico uveljavljata v pravdnem postopku (2. točka izreka).

2. Predlagatelja se proti temu sklepu pritožujeta zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb nepravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava ter predlagata pritožbenemu sodišču, da ga razveljavi. Navajata, da sta predlagala sodno ureditev meje, ker se nista strinjala z mejo, predlagano v upravnem postopku. Zato bi moralo sodišče mejo urediti na podlagi določbe 77. člena SPZ in sicer po zadnji mirni posesti, če te ne bi moglo ugotoviti, pa po pravični oceni. Menita, da ni zakonske podlage za ustavitev postopka iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje. V formalnem smislu ni nobenega spora o lastnini mejnih parcel. Poudarjata, da imata sporno zemljišče v posesti od nakupa nepremičnine dalje, pri čemer je pomembno, da je njuna nepremičnina po uradnih katastrskih in zemljiškoknjižnih podatkih v času nakupa izkazovala površino, kakršno sta na podlagi pogodbe plačala in prevzela v last in posest. Obseg sporne površine, ki predstavlja skoraj celo parcelo 225/4 k. o. X, ne daje sodišču podlage za ustavitev postopka.

3. Nasprotni udeleženci so odgovorili na pritožbo. Zavračajo vse pritožbene trditve in predlagajo zavrnitev pritožbe kot neutemeljene, ker je sklep sodišča prve stopnje popolnoma pravilen.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je odločitev o ustavitvi nepravdnega postopka za ureditev meje med zemljiščem predlagateljev parc. št. 225/1 k. o. X in sosednjimi zemljišči parc. št. 225/4, 224/1 in 226, vse k. o. X, ki so v lasti nasprotnih udeležencev, oprlo na ugotovitev, da gre med predlagateljema in prvim nasprotnim udeležencem dejansko za spor o lastninski pravici zemljišča parc. št. 225/4, ne pa za spor o poteku meje. Ugotovilo je namreč na naroku na kraju samem ob pomoči sodnega izvedenca za geodezijo, da znaša po meritvah in izračunih sporni prostor 440 m2 in zajema skoraj celo parc. št. 225/4 k. o. X. Takšen zaključek jasno izhaja tudi iz skice spornega prostora, ki jo je izdelal izvedenec (list. št. 42 spisa).

6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa pravilno pojasnilo, kdaj se postopek vodi po pravilih nepravdnega postopka za ureditev meje in pri odločitvi o ustavitvi postopka pravilno uporabilo določbo 131. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP. Predlagatelja in prvi nasprotni udeleženec namreč niso v sporu zaradi meje med parc. št. 225/1 in 225/4 k. o. X, pač pa je spor v tem, ali sta lastnika skoraj celotne parcele 225/4 predlagatelja, ali pa prvi nasprotni udeleženec. V takšnem primeru je sodna praksa povsem enotna, da ne gre za mejni spor in se zato ne rešuje v nepravdnem postopku, ampak gre za spor o lastninski pravici, ki se rešuje v pravdnem postopku(1).

7. Kadar sodišče ugotovi, da bi bilo treba postopek opraviti po pravilih pravdnega postopka, ustavi s sklepom nepravdni postopek, če še ni bila izdana odločba o glavni stvari. Po pravnomočnosti tega sklepa se postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem (prvi odstavek 17. člena ZNP). Sklep o ustavitvi nepravdnega postopka je zato pravilen in v skladu s citirano določbo. Pač pa sodišče prve stopnje pri tem ni hkrati odločilo, da se bo po pravnomočnosti sklepa postopek nadaljeval v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu izrek v 2. točki ustrezno spremenilo, v ostalem pa pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Primerjaj odločbe VSL I Cp 4303/2010, II Cp 751/2010, II Cp 3460/2013, II Cp 3211/2011, VSC Cp 667/2010.