Jedro

Iz 394. člena ZPP je razvidno, da postane pravnomočno končan (in sicer s sodno odločbo) tudi postopek, v katerem je nastopala pravdno nesposobna stranka, ki je ni zastopal zakoniti zastopnik.

Vročitev sodbe v takih primerih je potrebna le z vidika 396. člena ZPP oziroma zaradi začetka teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka. Ta namreč ne more začeti teči, dokler sodba ni vročena zakonitemu zastopniku, kar predstavlja časovno točko, ki je relevantna za presojo pravočasnosti vložitve predloga (za obnovo).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo toženčevemu predlogu z dne 5.1.2009 in dovolilo obnovo predmetnega pravdnega postopka (točka I izreka). Hkrati je razveljavilo sodbo na podlagi pripoznave Okrajnega sodišča v Radovljici P 28/2007 z dne 3.5.2007 (točka II izreka) in odločilo, da je dolžna tožnica tožencu povrniti stroške postopka v znesku 3.054,70 EUR (točka III izreka).

2. Zoper omenjeni sklep se je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvi točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP pravočasno pritožila tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za obnovo postopka zavrže oziroma zavrne, podrejeno pa da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi opisuje, kaj naj bi bilo ugotovljeno v obrazložitvi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3479/2011 in kaj se je nato dogajalo v postopku pred sodiščem prve stopnje. Poudarja, da naj bi bila obnova postopka mogoča samo zoper pravnomočno končan postopek. Z vročitvijo sodbe P 28/2007 (v zvezi s katero je bil vložen predlog za obnovo postopka) toženčevemu pooblaščencu dne 9.7.2012 naj bi začel teči pritožbeni rok za pritožbo kot redno (in edino) pravno sredstvo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Toženec bi moral torej vložiti to pravno sredstvo, in sicer tako zaradi formalnih razlogov kot okoliščine, da je bil razlog za obnovo, ki ga uveljavlja, znan v času prejema nepravnomočne sodbe. Ker torej postopek še ni pravnomočno končan, je predlog za obnovo postopka nedopusten. Razlog, ki ga toženec uveljavlja kot obnovitveni razlog, bi moral uveljavljati v pritožbi zoper dne 9.7.2012 prejeto sodbo. Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka (kot izredno pravno sredstvo) obravnavalo znotraj pritožbenega roka dne 12.7.2012 oziroma še pred pravnomočnostjo sodbe. Zato je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. 3. Toženec je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz 394. člena ZPP je razvidno, da postane pravnomočno končan (in sicer s sodno odločbo) tudi postopek, v katerem je nastopala pravdno nesposobna stranka, ki je ni zastopal zakoniti zastopnik (4. točka omenjenega člena).(1) Okoliščina, da je bila v obravnavanem primeru po razveljavitvi sklepa z dne 7.7.2011 pooblaščencu toženčeve skrbnice dne 9.7.2012 vročena sodba na podlagi pripoznave Okrajnega sodišča v Radovljici P 28/2007 z dne 3.5.2007, zato nikakor ne pomeni, da omenjene sodbe ni moč šteti za pravnomočne. V skladu s tem nadalje ne drži, da naj bi (kot to navaja pritožnica) z vročitvijo sodbe dne 9.7.2012 tožencu začel teči rok za vložitev pritožbe (zoper sodbo z dne 3.5.2007), s katero bi moral najprej uveljavljati razloge, ki jih navaja v predlogu za obnovo postopka. Določba 394. člena ZPP je namreč povsem jasna. Pravdno nesposobna oseba (v konkretnem primeru toženec) nima več pravice do pritožbe. Vročitev sodbe v takih primerih je potrebna le z vidika 396. člena ZPP oziroma zaradi začetka teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka. Ta namreč ne more začeti teči, dokler sodba ni vročena zakonitemu zastopniku,(2) kar predstavlja časovno točko, ki je relevantna za presojo pravočasnosti vložitve predloga (za obnovo). Ker pa je bil v obravnavanem primeru (3) predlog za obnovo postopka vložen že pred tem (torej že pred začetkom teka roka za njegovo vložitev oziroma predčasno), ga je potrebno šteti ne samo za dopustnega, ampak (kot to pravilno v izpodbijanem sklepu ugotavlja tudi sodišče prve stopnje) tudi pravočasnega.

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Toženec sam nosi stroške nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k predmetni odločitvi o tožničini pritožbi (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).

(1) In je prav zato moč v zvezi z njim vložiti predlog za obnovo (kot izredno pravno sredstvo).

(2) Glej tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2171/2006 z dne 25.4.2006. (3) Kot je bilo to ugotovljeno že z sklepom tega sodišča II Cp 3479/2011 z dne 4.4.2012.