Jedro

S pritožbo ni mogoče izpodbijati dednega dogovora, povzetega v sklepu o dedovanju.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep in sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 15. 11. 2011 v uvodoma navedeni zapuščinski zadevi s sklepom spremenilo svoj prejšnji sklep o dedovanju, tako da je ugotovilo, da zapuščina zapustnika obsega denarna sredstva na osebnem računu pri A. V. d.d. v višini 41,23 EUR, BČS kosilnico v vrednosti 500,00 EUR, motorno kosilnico na laks S. v vrednosti okrog 100,00 EUR, krožno žago M. standard v vrednosti okrog 80,00 EUR, kosilnico U. v vrednosti okrog 200,00 EUR, dve samokolnici v vrednosti okrog 40,00 EUR, prikolico z lastnim pogonom M. standard v vrednosti okrog 250,00 EUR, motorno kolo T. v vrednosti okrog 100,00 EUR, tovorno prikolico s priklopom v vrednosti okrog 50,00 EUR, samohodno kosilnico v vrednosti 40,00 EUR, lestev ALU 16 metrov v vrednosti okrog 10,00 EUR in tri lesene sode v vrednosti okrog 50,00 EUR. Ocenilo je, da so pogrebni stroški znašali 3.000,00 EUR in da je čista zapuščina pasiva, zaradi česar se sodna taksa ne odmeri. Sodišče je nadalje ugotovilo, da zapustnik ni napravil oporoke, zato so na podlagi zakonitega dedovanja njegovi dediči I. dednega reda vdova M. L. in sinova D. L. in B. L., vsak do 1/3 zapuščine. Sodišče je nadalje ugotovilo in v sklep povzelo, da so dediči sklenili naslednji dedni dogovor: „1. Dedič D. L. deduje od premičnega premoženja BČS kosilnico in sod za vino - 200 litrov, svoj dedni delež na denarnih sredstvih pa odstopa sodedinji M. L. 2. B. L. deduje od premičnega premoženja motorno kosilnico na laks S., krožno žago M. standard, kosilnico U., dve samokolnici, prikolico z lastnim pogonom M. standard, motorno kolo T., tovorno prikolico s priklopom, samohodno kosilnico, lestev ALU 16 metrov in dva soda za vino - manjša, svoj dedni delež na denarnih sredstvih pa odstopa sodedinji M. L. 3. Dedinja M. L. sprejme svoj zakoniti dedni delež na denarnih sredstvih, kakor tudi odstopljena dedna deleža. 4. Dediči so soglasni, da vse ostalo premično premoženje, ki se nahaja na posestvu v D., spada k nepremičninam in je del nepremičnega premoženja. 5. Dedič B. L. bo izročil dedinji M. L. račun o plačilu pogrebnih stroškov za zapustnika, ki ga je izdalo pogrebno podjetje V. d.o.o. C., in sicer v roku 15 dni od prejema sklepa o dedovanju, po pošti priporočeno. 6. Dediči so sledili glasnemu nareku dednega dogovora in ga podpisujejo kot točnega, da je v njem zapisana njihova volja. Dediči: M. L., B. L., D. L.“ V točki III je sodišče razglasilo dediče na podlagi zakona: zapustnikovo vdovo in zapustnikova sinova, vsakega do 1/3 zapuščine, v točki IV pa odredilo, da so po pravnomočnosti tega sklepa o dedovanju dediči opravičeni razpolagati s stvarmi, kot so se dogovorili v dednem dogovoru.

Dedič L. D. se je zoper nov sklep o dedovanju pritožil. V pritožbi navaja, da po tehtnem premisleku meni, da se je na razpravi žal prehitro in napačno odločil in misli, da mu glede na to, da mu je mama zapustila svojo 1/3 dediščine, pripada kaj več, kot je bilo odločeno na razpravi. Vsled navedenega zahteva poleg v sklepu navedene dediščine še prikolico za motokultivator M. standard brez pogona, ki jo potrebuje za nadaljnje vzdrževanje nepremičnine.

Dedinja L. M. se je zoper sklep pritožila, ker še vedno do dneva vložitve pritožbe ni prejela računa o plačilu potrebnih stroškov za zapustnika, ki ga je izdalo potrebno podjetje V. d.o.o. C. Navaja, da ji starejši sin B. L. kljub prošnjam računa ne želi izročiti. Sodišče je sicer v izpodbijanem sklepu odločilo, da ji mora sin račun o plačilu pogrebnih stroškov poslati v roku 15 dni od prejema sklepa o dedovanju po pošti priporočeno, kar pa se do izteka roka ni zgodilo. Zahteva od sodišča, ki ima vso pravico in možnost, da pridobi omenjeni račun direktno od potrebnega podjetja V. d.o.o. C., da to stori, ker se boji, da se bo iztekel rok, do katerega mora račun dostaviti v N. Zadnji rok za dostavo računa je 15. 12. 2011. Sodišče prosi, da od starejšega sina predčasno, pred novo razpravo zahteva takojšnjo izročitev računa in postopa, kot je v prejšnjem odstavku navedeno in račun pridobi direktno od pogrebnega podjetja V. d.o.o. C. Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožnik D. L. izpodbija sklenjeni dedni dogovor o delitvi dediščine, ki ga je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 214. člena Zakona o dedovanju (ZD) pravilno vneslo v sklep o dedovanju. S trenutkom sklenitve dednega dogovora, ko so dediči izjavili voljo in sporazum, vsebovan v zapisniku o naroku, ter ga podpisali pred sodiščem, je med dediči nastalo obligacijsko razmerje. Sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju le navede, njegova veljavnost pa ni odvisna od pravnomočnosti sklepa o dedovanju (načelno pravno mnenje, Občna seja VSS 21. do 22. 12. 1983; Poročilo 2/83). Sporazuma oziroma dednega dogovora, povzetega v sklepu o dedovanju, zato s pritožbo ni moč izpodbijati. S pritožbo bi bilo npr. moč uveljavljati le, da je bil sporazum netočno povzet v sklep o dedovanju. Slednjega pa dedič D. L. ne zatrjuje, pač pa navaja, da se je prehitro in napačno odločil. Dedni dogovor predstavlja sodno poravnavo, ki pomeni pravnomočno končanje postopka. Zato stranke dednega dogovora ne morejo izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, temveč le s tožbo na razveljavitev sodne poravnave (z zatrjevanji, da je bila sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače oziroma iz drugih razlogov, navedenih v 392. členu ZPP). Glede na obrazloženo torej dedič D. L. v pritožbi navedenih okoliščin, ki se nanašajo na sklenjen dedni dogovor, ne more uveljavljati s pritožbo zoper sklep o dedovanju. Iz tega razloga njegova pritožba ni utemeljena in jo je bilo potrebno po ugotovitvi, da niso podani niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zavrniti (druga točka 365. člena v zvezi s 353. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter v zvezi s 163. členom ZD).

Neutemeljena je tudi pritožba dedinje M. L. Dedič B. L. se je s sklenjenim dednim dogovorom v tč. 5 zavezal, da bo izročil dedinji M. L. račun o plačilu pogrebnih stroškov, ki ga je izdalo pogrebno podjetje V. d.o.o. C., in sicer v roku 15 dni od prejema sklepa o dedovanju, po pošti priporočeno. Dedni dogovor ima moč sodne poravnave, kar pomeni, da je dedinja na podlagi izvršljivega dednega dogovora (izvršljiv je, če je terjatev zapadla), ki je glede na 17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izvršilni naslov, upravičena izterjati svojo zapadlo terjatev do dediča B. L. v izvršilnem postopku. Sodišče ne more niti od dediča B. L. niti od V. d.o.o., kot predlaga pritožnica, zahtevati takojšnje izročitve računa, saj mu takega upravičenja ne daje niti ZD niti kateri drugi zakon.

Na pripombo v dopolnitvi pritožbe z dne 12. 12. 2011, da so pogrebni stroški znašali precej manj, kot je navedeno v sklepu, saj je iz fotokopije računa V. d.o.o. razvidno, da so znašali z odbitkom oz. refundacijo 909,97 EUR, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da se dedinja s to navedbo pritožuje v svojo škodo. Ob upoštevanju pogrebnih stroškov v višini 909,97 EUR bi namreč čista zapuščina bila aktivna, kar bi imelo za posledico nastanek taksne obveznosti, ki bi jo morala plačati tudi pritožnica. Sodišče druge stopnje zato ne sme spremeniti sklepa o dedovanju v škodo stranke, ki se je zoper tako odločitev sama pritožila (359. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD. Neutemeljeno pritožbo dedinje je zato pritožbeno sodišče, potem ko je ugotovilo, da niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zavrnilo (druga točka 365. člena v zvezi s 353. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter v zvezi s 163. členom ZD).