Jedro

Eventualna kumulacija tožbenega zahtevka na ugotovitev služnostne poti in predloga za ustanovitev nujne poti ni možna.

Izrek

I. Pritožbam se ugodi in se v izpodbijanem delu (točke I., II. in III.) sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v nadaljnji postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. V točki I. in II. izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje odločilo, da se bo postopek za ugotovitev obstoja stvarne služnosti hoje in vožnje za nepremičnine, ki so v lasti predlagatelja; za izstavitev listine za vknjižbo te služnosti; za prepoved poseganja v predmetno služnostno pravico ter za povrnitev stroškov postopka, in postopek po podrednem zahtevku za ustanovitev nujne poti, opravil po pravilih pravdnega postopka, nepravdni postopek pa je ustavilo. V točki III. je naložilo predlagatelju, da nasprotnima udeležencema povrne 301,72 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je še, da se predlagatelju vrne plačani predujem v višini 700,00 EUR (IV. izreka).

2. Predlagatelj se pritožuje zoper III. izreka sklepa sodišča prve stopnje. Meni, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo in s tem zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi točko III. izreka izpodbijanega sklepa. Sodišče ni imelo podlage za odločitev o stroških postopka, saj postopek, ki se je začel s predlogom za določitev nujne poti, ni končan, ampak se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka, v katerem pa je odločitev o povrnitvi stroškov vezana na odločitev o glavni stvari. Odločitev o stroških postopka je torej preuranjena. Priglaša pritožbene stroške.

3. V laični pritožbi nasprotna udeleženca navajata, da je nerazumljivo, da se vodi postopek dve leti, tik pred odločitvijo pa ukine in začne nov postopek. Sporna je uporaba 17. člena, ki govori o postopku, ki se odvija in bi ga bilo potrebno iz določenega vzroka opraviti po pravilih pravdnega postopka, ne govori pa o nekem novem postopku, kar zahteva predlagatelja očitno je. Ne gre za spremembo, ampak popolnoma nov postopek. V nadaljevanju opisujeta in komentirata dosedanje postopke „proti njima“ na sodišču. Nerazumljivo je sklicevanje predlagatelja na 185. člen ZPP (Zakon o pravdnem postopku) in sklicevanje sodišča na 218. člen SPZ (Stvarnopravni zakonik), saj je vse razvidno že iz predhodnih postopkov, sodišče pa kljub temu sledi zahtevam predlagatelja brez kritične presoje. Ker predlagatelj nastopa z odvetnikom, morata tudi onadva in je strošek odvetnika potreben, zato zahtevata povračilo „vseh predloženih stroškov.“

4. V pritožbi, podani po pooblaščencu, nasprotna udeleženca uveljavljata pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da spremembe predloga ne dovoli. Sprememba predloga za določitev nujne poti v stvarnopravni zahtevek na ugotovitev služnostne pravice v nepravdnem postopku ni mogoča. Postavljenih zahtevkov ni mogoče obravnavati v istovrstnem postopku, saj se del zahtevka obravnava v pravdnem postopku, del zahtevka pa v nepravdnem postopku. Sodišče zato ne bi smelo dopustiti spremembe. Nepravdni postopek je ustavilo v nasprotju s 17. členom ZNP (Zakon o nepravdnem postopku), kajti del zahtevka – predloga je potrebno še vedno obravnavati po pravilih nepravdnega postopka. Predloga predlagatelj ni umaknil. Tudi iz predlagateljeve pritožbe je razvidno, da še vedno vztraja pri obeh zahtevkih. Priglaša pritožbene stroške.

5. Na pritožbi nasprotnih udeležencev je predlagatelj odgovoril. Meni, da nista utemeljeni. Poudarja, da uveljavlja primarni in podredni zahtevek. Ni res, da bi bil postopek tik pred končanjem. Ravnanja nasprotnih udeležencev so povzročila, da je postopek trajal toliko časa in da se v njem dejansko še ni nič opravilo.

6. Pritožbe so utemeljene.

7. Tekom nepravdnega postopka za določitev nujne poti je predlagatelj postavil tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja služnostne pravice hoje in vožnje po določeni poti, za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis služnostne pravice in za prepoved vznemirjanja te služnostne pravice. Glede prvotnega predloga za določitev nujne poti pa zahteval, naj sodišče odloči o njem šele, če ne bo uspel z zahtevkom, ki ga je postavil naknadno tekom postopka. Gre za t.i. eventualno kumulacijo. O kumulaciji predlogov ZNP nima posebnih določb, zato je potrebno skladno s 37. členom ZNP smiselno uporabiti določbe ZPP o kumulaciji zahtevkov. Podrejeni (eventualni) in primarni zahtevek (v nepravdnem postopku predlog) se lahko glede na določila tretjega in četrtega odstavka 182. člena ZPP v istem postopku uveljavlja le, če sta v medsebojni zvezi in je za oba predpisana ista vrsta postopka in ista stvarna pristojnost. Ti pogoji v obravnavanem primeru niso podani, saj se o zahtevku, katerega predlagatelj uveljavlja kot primarnega, odloča v pravdnem postopku, o ustanovitvi nujne poti pa v nepravdnem postopku. Predlagana eventualna kumulacija zato ni dopustna.

8. Glede na obrazloženo je potrebno pritrditi pritožbama nasprotnih udeležencev, da tako uveljavljanje zahtevkov, kot želi predlagatelj, ni možno. Postopek bo potrebno razdružiti (tretji odstavek 300. člena ZPP) in ločeno obravnavati zahtevke, ki se obravnavajo v pravdnem postopku, in predlog, ki se obravnava po pravilih nepravdnega postopka. Za utemeljene se tako izkažejo očitki pritožb o zmotni uporabi 17. člena ZNP, zato je potrebno ugoditi pritožbama nasprotnih udeležencev ter razveljaviti točki I. in II. izreka izpodbijanega sklepa. Posledično je potrebno ugoditi tudi pritožbi predlagatelja. Postopek namreč še ni končan, tako da je odločitev o stroških postopka preuranjena in je potrebno razveljaviti tudi III. točko izreka prvostopenjskega sklepa. Podlaga za odločitev višjega sodišča o razveljavitvi prvostopenjskega sklepa je 3. točka 365. člena ZPP, za izrek o stroških pa tretji odstavek 165. člena ZPP, oboje v zvezi s 37. členom ZNP.